Knjiga “Za lahko noč” je za otoke, v kateri so tri zanimive in napete zgodbe za otroke, “Muca Copatarica”, “Moj dežnik je lahko balon“, “Jaz imam ti pa nimaš“. Klasična zgodba “Muca Copatarica” je namenjena za najmlajše starostne skupine, zaradi dobrega pripovednega besedila, napisanega v razumljivem jeziku otrok in zaradi naukov, ki jih zgodba vsebuje.
Govori o dobroti mucke, ki zbira copate neurejenih otrok in jih doma popravlja. Čeprav so otroci na začetku presenečeni, ker so njihovi copati pogrešani, jih oni najdejo lepe in sešite pri dragoceni muci. Ko en otrok ne uspe najti svojega para, mu muca obljubi, da mu bo sešila nove in ko jo vsi otroci zaprosijo za nove copate, jih ona ne more zavrniti, zato jim jih začne šivati, v upanju, da bodo do teh lepih copat otroci bolj previdni.
Ta zgodba nosi dva sporočila. Prvi je opozorilo otrokom, da ne smejo biti neurejeni, saj bodo drugače izgubili svoje pomembne stvari. Ko so ostali brez copatov, je bilo otrokom mrzlo in niso mogli zapustiti hiše, vse dokler ni zasijalo sonce. Oni so bili edini samo površno v popolnoma urejenem naselju, zato so svojo površnost plačali.
Drugi nauk najdemo v osebnosti Muce Copatarice. Bila je tako dobra, da je celo neurejenim otrokom popravljala copate in nato jim je spletla nove, vse zato, da jih spodbudi, da skrbijo za svoje stvari. Ni kaznovala otrok, temveč nasprotno – z zgledom urejenosti in čistoče je pokazala, kako je lepo biti urejen. Na ta način je otroke naučila urejenosti in pričakovala, da bo od zdaj naprej sprejeli.
V tej zgodbi ni nobenih zlobnih oseb, niti klasičnih negativcev. Otroci so bili neurejeni, ker niso vedeli boljše in muca jim je vzela copate, da bi jih naučila lekcijo, tako da nihče tukaj ni bil slab.
Zgodba je sprva postavljena v normalno okolje in je znana vsakemu otroku. Toda, ko pride do zapleta zgodbe in s pojavo Muce Copatarice, zgodba postane zunanja oblika basni, zaradi poosebljenja muce, ki je dobila človeške lastnosti. Prikazana je, kot dobra, dragocena in zelo modra.
Muca Copatarica obnova
V Majhni Vasi se vse zdi urejeno. Hiše so lepe in urejene, dvorišča prav tako in ceste. Vse je tako, kot mora biti, na svojem mestu. Edino otroci so se izkazali v njihovi neurejenosti. Toda otroci niso umazani in neurejeni, oni so urejeni, umiti in počesani, ampak puščajo copate povsod naokoli. Nikoli jih ne pospravijo.
Glavni problem nastane naslednjega jutra, ko se prebudijo. Takrat copate iščejo po celi hiši in pogosto jih najdejo na različnih mestih. Zgodi se tudi, da en copat najdejo v enem prostoru in drugo v drugem.
In nekega jutra se je zgodilo, da je Janez iskal svoje copate in nikakor ni mogel najti niti ene. Mama mu je rekla, da mu je copate odnesla Muca. Prav tako se je zgodilo tudi drugim otrokom iz vasi, Tineku, Špelci, Tonki. Vsem so izginile copate.
Otroci so tako, kot vsak dan pili svojo belo kavo za mizo, ko je Janez poklical Špelo k sebi. Toda oni ni mogla priti, ker ni imela copat. Niti Janez ni mogel priti do Špele, ker niti on ni imel copat. Vsi otroci so morali ostati doma, ker niti eden od njih ni imel copat.
Šele, ko je postalo topleje in ko je bilo sonce visoko na nebu, so otroci odšli ven bosi. Jurček je dal predlog in nato so se vsi skupaj dogovorili, da morajo najti Muco Copatarico, ki jim je vsem ukradla copate.
Kmalu so jo našli. Muca je živela v gozdu, v hiši z rdečo streho. Na vratih je bil napis Muca Copatarica. Muca je povabila otroke, da vstopijo. Ko so vstopili v hišo, so bili začudeni. Na policah so bili porazdeljeni njihovi copati.
Toda, ko jim je Muca rekla, da naj vsak najde in vzame svoje, so otroci ostali zmedeni, ker so komaj prepoznali svoje copate. Namreč, Muca jim je copate očistila in pokrpala, zato jih sedaj niso prepoznali. Najtežjo nalogo je imel Bobek, ki nikakor ni mogel najti svojih copatov. Bobkovi copati so bili zelo raztrgani in pri Muci na polici ni bilo takšnih. Bobek se je bal vrniti domov bos, brez copatov, ker je bilo sedaj že mrzlo zunaj. Bal se je, da se ne prehladi.
Nato mu je Muca prinesla čiste in zakrpane copate in mu obljubila, da mu bo za zimo naredila nove, da jih bo imel, ko zapade sneg. Nove copate so si zaželeli tudi vsi ostali otroci.
Končno so domov odšli vsi srečni, ker so našli copate in te so sedaj čiste in nove.
Ko je začel padati sneg, je Muca trdo delala. Hitela je, da bi vsi otroci imeli pravočasno tople copate, ki jih je podložila z zajčjim krznom, da bi jim bilo čim bolj toplo. Kdo ve, če sedaj otroci dajejo svoje copate na svoje mesto?
Mesto nastanka: Majhna Vas, hišica Muce Copatarice
Čas nastanka: nedoločeno
Osebe: Janez, Špela, Tinek, Tonka, Bobek, Muca Copatarica
Opis oseb
Skupina otrok – v zgodbi se pojavi veliko število otrok, ki so si po značaju podobni, zaradi svoje značilnosti, da nimajo radi pospravljati copatov. Niso opisani posebej. Ker niso skrbeli za svoje copate, jim jih je Muca vzela, da jih nauči lekcijo in da bodo kasneje skrbeli za svoje stvari. Na koncu so dobili svoje copate in to čiste ter nove, zato so bili srečni in veseli.
Opomba o avtorju
Ela Peroci je slovenska pisateljica, ki se je rodila leta 1922 v Svetem Križu pri Rogaški Slatini.
Vedno je želela postati učiteljica, toda da bi se ji izpolnila želja, je bilo potrebno malo več sreče. Prvič je morala prekiniti šolanje zaradi Druge svetovne vojne. Toda, ko se je končala vojna je nadaljevala šolanje na Filozofski fakulteti, v Ljubljani je končala študij pedagogike.
Takoj po diplomi se je zaposlila, kot učiteljica v Domu invalidne mladine v Kamniku. Delo na tem mestu je bilo za njo še posebej impresivno, zato je napisala šokanten članek. Srečala se je z veliko otrok, ki jim je bilo onemogočeno običajno življenje.
Napisani članek je odmeval v javnosti in zato so jo poklicali k sodelovanju z znanimi slovenskimi revijami “Ciciban” in “Pionir”.
Kmalu zatem je začela pisati zgodbe za otroke in tako je postala ena od najbolj znanih otroških slovenskih avtorjev. Za svoje delo je dobila veliko nagrad in njene zgodbe so prevedene v številne tuje jezike (hrvaški, nemški, italijanski, poljski, češki, francoski in mnogi drugi).
Umrla je leta 2001 v Ljubljani.
Dodaj odgovor