Prvotno imenovana "Zdravljica" je to pesem slovenskega pisatelja Franceta Prešerna, v prvi verziji je bila napisana leta 1844. Pesem so cenzurirali in je druga verzija napisana leta 1846. Prešeren je svojo "Zdravljico" napisal v stari različici iz 16. stoletja, tako imenovana bohoričica, ki je imela bodila po Adamu Bohoriču. Priljubljenost Prešernove pesmi govori o tem, da je sedma … [več]
France Prešeren
France Prešeren je bil slovenski pesnik, ki se je rodil 3. decembra 1800, v Vrbi kmečki družini. Po uspešno končanem študiju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal, kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi in pri pisanju le teh, ga je pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev.
Bil je nesrečno zaljubljen v bogato Primičevo Julijo, kateri je tudi posvetil Sonetni venec (1834) in še nekatere druge ljubezenske pesmi. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, ter kot pesnik v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki pa je nazadnje povzročil njegovo smrt. Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju.
Še danes pa velja France Prešeren za enega največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica (1844), je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva in sicer, kot Ta veseli dan kulture.
Sonetni venec
"Sonetni venec" je književni lirični venec iz petnajstih sonetov posvečen Prešernovi neizpolnjeni ljubezni - Juliji Primičevi. Vsak od sonetov ima tri ali štiri stihe. Obstajata dve osrednji temi, ki sta prepleteni v celotnem vencu, ljubezen do ljubljene ženske in ljubezen do domovine. Končni sonet v vencu je Magistrale in v njem pesnik govori o temeljnem viru njegovega pesniškega … [več]
Krst pri Savici
Prešernovo delo Krst pri Savici obsega tri dele: posvetilni sonet Matiju Čopu, Uvod in Krst. Posvetilni sonet si je pesnik zamislil, kot slovo od mrtvega prijatelja in odpoved v ljubezni. Krst pri Savici obnova Matiju Čopu V poslovilnem govoru Čopu pove, da ga je njegova smrt prizadela in izrazi svojo notranjo bolečino. Pove tudi, da je življenje zelo kratko in da se jezi nad … [več]