Mihail Jurjevič Lermontov

Mihail Jurjevič Lermontov se je rodil 2. oktobra 1814 v Moskvi. Oče je bil iz revne plemiške družine, ki jo je ustanovil v 17. stoletju Škotski prišlek. Ko je ime tri leta, mu je umrla mama.

Njegova babica in oče se nista razumela, zato je skrb za njega prevzela babica. Njun spor je vplival na njega in že v mladosti se je zatekal k sebi. Pogosto bolnega, ga je babica peljala v toplice na Kavkaz. Bil je navdušen nad lepoto kavkaških gora in zibelka ga je toliko navdušila, da jo je omenil v številnih njegovih delih.

Globoko prizadet o Puškinovi stisti je napisal pesem "Pesnikova smrt" in s tem pritegnil pozornost širših bralcev in dvorca. Puškinova smrt je bila prelomnica v njegovem delu. Od leta 1837 do 1841 je napisal svoje najboljše delo in edini roman "Junak našega časa". V teh štirih letih je ustvaril številna zrela umetniška dela, od katerih so nekatera vgrajena v temelje ruske književnosti 19. stoletja.

V vojaški šoli se je spopadel z častnikom Martinovom in 15. julija 1841 Lermontov umre v dvoboju ob vznožju gore Mašuk. Lermontov je ostal nasmejan, z dvignjeno pištolo, ko ga je Martinov ustrelil naravnost v srce.

Po njegovem kratkem, toda razburljivem življenju je zapustil dela, več kot 400 pesmi, 26 pesniških pripovedi, 5 dram in 2 nedokončana romana.