Jean-Paul Sartre

Jean-Paul Sartre je bil rojen 21. junija 1905 v Parizu. Ko je imel samo 15 mesecev, mu je umrl oče in od takrat ga je vzgajal dedek po materini strani, Charles Schweitzer. On ga je spoznal s klasično književnostjo, ko je bil še dokaj mlad.

Sartre je študiral na izvoru vseh francoskih mislecev in intelektualcev tistega časa, na École Normale Supérieureu Parizu. Zanimal se je za filozofijo in vpijal ideje filozofa, kot so Immanuela Kanta, Friedricha Hegela in drugi.

Leta 1929 spozna intelektualko Simone de Beauvoir, s katero ustvari tesno prijateljsko in odprto ljubezensko vezo.

Sartre piše o večnem konfliktu duhovno uničujočega konformizma in avtentičnega bivanja. Menil je, da so naše ideje rezultat izkušenj iz resničnega življenja, ter da romani in drame, ki opisujejo takšne izkušnje so vredne enako, kot filozofski diskurzivni eseji, ki se uporabljajo za izdelavo filozofskih teorij.

Leta 1938 je napisal svoj najbolj znani roman Gnus, ki je služil, kot manifest eksistencializma. Umrl je 15. aprila 1980 v Parizu.

Njegova najbolj znana dela so: Bit in nič, Razmišljanja o židovskem vprašanju, Situacije I, Situacije II, Situacije III, Situacije IV, V in VI, Igra je končana, Umazane roke, Muhe, Smrt v duši, Spoštljiva vlačuga.