V zgodbi opisuje narod Slovenov, ki se že desetletja preseljujejo in živijo preprosto pastirsko življenje. Njihov delovni dan je podoben vsakdanjemu, enoličen in le tu in tam nastopi kakšen boj. Pod svobodnim soncem obnova V njihovem mestecu pa jim poveljuje bizantinski vojskovodja Hilbudi, ki se ga želijo znebiti, zato se odločijo, da ga bodo napadli. Iztok, Svarunov sin naredi … [Preberite več...]
Fran Saleški Finžgar
Fran Saleški Finžgar je bil slovenski pripovednik in dramatik. Rodil se je 9. februarja 1871, v Doslovčah. Bil je kajžarski otrok, osnovno šolo je obiskoval v Doslovčah in v Radovljici. Po uspešni maturi je šolanje nadaljeval na ljubljanski gimnaziji in v ljubljanskem semenišču.
Postal je duhovnik in nato služboval v različnih krajih, največ pa na Gorenjskem.Na koncu je bil trnovski župnik in opravljal je tajniške in uredniške posle v Mohorjevi družbi. Izvoljen pa je bil tudi za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je 2. junija 1962, v Ljubljani.
V svojem književnem obdobju je napisal poleg zajetnega romana Pod svobodnim soncem (1907) tudi, kar precej daljših in krajših pripovedi iz kmečkega in meščanskega življenja. Povesti Strici, Dekla Ančka in Beli ženin pripovedujejo o kmečkih ljudeh, o njihovih težavah in veselih trenutkih.
Ljudske igre Divji lovec, Veriga, Razvalina življenja pa obravnavajo kmečko življenje. Stiske med prvo svetovno vojno je upodobil v kroniki Prerokovana: Boji, Prerokbe zore, Kronika gospoda Urbana, svoje življenjske spomine pa v knjigi Leta mojega popotovanja. Za mladino je napisal pripovedke Študent naj bo, Gospod Hudournik in Makalonca.
Gospod Hudournik
Gospod Hudournik obnova Glavni junak zgodbe France Kališnik, ki ga kličejo Hudournik, je vesel in že precej v letih, siv gospod. Dogaja se poleti, ko imajo šolarji počitnice in Hudournik se je odločil, da odide v planine, kjer bo na lepem koncu zgradil hišico iz lesa. Kmalu odide in uresniči idejo, stesa si hišico, tako da je lahko že bival notri. Ko je konec počitnic, hišico pospravi … [Preberite več...]
