Gospod Hudournik

Gospod Hudournik obnova

Glavni junak zgodbe France Kališnik, ki ga kličejo Hudournik, je vesel in že precej v letih, siv gospod. Dogaja se poleti, ko imajo šolarji počitnice in Hudournik se je odločil, da odide v planine, kjer bo na lepem koncu zgradil hišico iz lesa. Kmalu odide in uresniči idejo, stesa si hišico, tako da je lahko že bival notri. Ko je konec počitnic, hišico pospravi za sabo in odide nazaj v dolino.

Medtem pa je v hišico prišla siva miška in vse pregledala, nato pa poklicala še svojo mišjo družino. Našle so zelo veliko dobrot, da niso mogle verjeti svojim očem. Med mišmi pa je bila ena zelo izbirčna, namreč hotela je ostati vitka in nekega dne je našla zaklad, a ni mogla do njega. Poskusila je priti skozi luknjico in po nekaj poskusih ji je le uspelo. Tam je naletela na veliko dobrot in vse pojedla. A čez nekaj dni ji je vsega zmanjkalo in od lakote je umrla.

Čez nekaj časa je gospod Hudournik prišel nazaj v svojo kočo in stara miš je vsem naročila, naj se umaknejo, ker se približuje nevarnost. Kmalu pa sta se v to kočo naselila tudi polha, in ko je Hudournik ponoči spal, je slišal ropotanje. Zato je vstal in nastavil past, da je lahko v miru spal. Zjutraj, ko se je zbudil, je odšel pogledat past in ujela se je Lišpavka, medtem ko je Storž zbežal.

Gospod je Lišpavko spustil. Nato je mimo koče prišla kravja čreda in pastir ponudi Hudourniku skodelo mleka. Hudournik jo je vzel in jo shranil v shrambo, nato pa se je odpravil nazaj v mesto. Medtem pa se je Lišpavka splazila v skodelo z mlekom in ker ni mogla iz nje, je notri utonila. Storž je ostal sam in zato je odšel nazaj v gozd.

Hudournik je v svoji pisarni komaj čakal, da se zopet odpravi v planine. Ko odbije zadnja minuta, se hitro odpravi na kosilo in pečenko odnese kar s sabo v planine. Na vlak je tekel, da ga je ujel v zadnjem trenutku. Na vlaku se poleg njega vsede njegova stara sošolka, ki mu ponuja njenega mešančka, da bi ga kupil. Po njenih prošnjah, se navsezadnje le odloči in ga kupi od nje. Ime mu je bilo Lisko in takoj je zavohal njegovo pečenko, ki jo je imel zavito v žepu, ter mu jo nato da.

Prispeta na postajo in izstopita. Med hojo do koče, pa Lizko opazi kure in se zapodi vanje, ter eno izmed njih zadavi. Nato je takoj pridrvela lastnica in rekla, da Hudourniku, da mora kuro odplačati. To stori in v roke mu potisne zadavljeno kuro in se vsi skupaj odpravijo dalje. Prispeta do Murke in Hudournik novemu članu pokaže, kje bo spal.

Naslednji dan ima Lisko šolo. Moral je priti do vrat in jih odpreti, za nagrado pa je dobil košček klobase. Hodita sta tudi na sprehode in blizu Murke sta na skali opazila martinčka, ki se je hodil gret. Kmalu se je Hudournik začel z martinčkom ukvarjati, bolj kakor z Liskom. Ker Lisko tega ni prenesel, ga je zagrabil, tako da je poginil.

Huodurnik je vprašal Liska, če ga je on zagrabil, a bil je tiho in prepoznal je v njem, da ga je on. Ponovno sta se začela ukvarjati s šolo. Nekega dne, ko je bil Lisko zelo lačen, mu je zadišalo mleko in odpravi se do majerice Maruše. Ker pa ni bilo nobenega doma, si postreže s kosom svinjskega mesa in ričetom. Svojo glavo je potisnil v lonec in ker iz lonca ni šla ven, je s skledo na glavi stekel na dvorišče.

Medtem je prišla Maruša in Lisko je hotel pobegniti, a ker ni ničesar videl pred sabo, se je zaletel v drevo. Lonec je s trkom počil in odpravil se je sit proti domu. Prišel je pozno zvečer in odpravila sta se spat. Zjutraj je bila svadba, prišli so muzikantje, ter so peli in plesali cel dan. Hudournik je plesal s Sonjo in ko je Lisko to videl, je skočil na njo in jo ugriznil.

Rano so ji zacelili z arniko in nato so plesali še pozno v noč. Ko sta bila že močno utrujena, sta odšla spat. Ponoči pa Lisko zasliši zvoke na podstrešju. Odide pogledat in zagleda polha, ki se ga ustraši in nato ga polh ugrizne in zbeži. Znova sta rano zacelila z arniko in odšla nazaj spat. Vendar Liska, je še nekaj zmotilo in to je bila mačka. Zjutraj se odpravi do nje, da bi jo napadel, a se ubrani in mu zasadi kremplje v oko. Spet sta namazala z arniko in nekaj dni ga je še bolelo in potem je bilo boljše.

Naslednje jutro, je prišla na obisk Fani, ki je prišla, da bi jima naredila dobro kosilo. Po zelo dobrem kosilu, sta se odpravila nazaj v Ljubljano in med potjo nabrala lep šopek cvetlic. Ko sta izstopala iz vlaka, ustavi Huodurnika uradnik in mu vzame Liska, ker ni imel nagobčnika in oznako znamke pasme. Ko je Hudournik to uredil, je dobil Liska nazaj.

Vrsta dela: mladinska pripovedka

Čas nastanka: poleti

Kraj dogajanja: Ljubljana, Murka

Liki: Hudournik, Lisko

Avtor: Fran Saleški Finžgar

Opomba o avtorju

Fran Saleški Finžgar je bil slovenski pripovednik in dramatik. Rodil se je 9. februarja 1871, v Doslovčah. Bil je kajžarski otrok, osnovno šolo je obiskoval v Doslovčah in v Radovljici. Po uspešni maturi je šolanje nadaljeval na ljubljanski gimnaziji in v ljubljanskem semenišču.

Postal je duhovnik in nato služboval v različnih krajih, največ pa na Gorenjskem. Na koncu je bil trnovski župnik in opravljal je tajniške in uredniške posle v Mohorjevi družbi. Izvoljen pa je bil tudi za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je 2. junija 1962, v Ljubljani.

V svojem književnem obdobju je napisal poleg zajetnega romana Pod svobodnim soncem (1907) tudi, kar precej daljših in krajših pripovedi iz kmečkega in meščanskega življenja. Povesti Strici, Dekla Ančka in Beli ženin pripovedujejo o kmečkih ljudeh, o njihovih težavah in veselih trenutkih.

Ljudske igre Divji lovec, Veriga, Razvalina življenja pa obravnavajo kmečko življenje. Stiske med prvo svetovno vojno je upodobil v kroniki Prerokovana: Boji, Prerokbe zore, Kronika gospoda Urbana, svoje življenjske spomine pa v knjigi Leta mojega popotovanja. Za mladino je napisal pripovedke Študent naj bo, Gospod Hudournik in Makalonca.