Albert Camus

Albert Camus (1913 - 1960) je francoski pisatelj, dramatik in esejist. Rodil se je 7. novembra 1913 v mestu Alžirija, Mondovija. Družina s strani očeta prihaja iz francoske pokrajine Alzacije, iz katere so se preselili leta 1871 v Alžirijo. Mama je po rodu iz Mallorce.

Oče je umrl v začetku Prve svetovne vojne, zaradi česar se mama s celotno družino preseli v mesto Alžirija. Camus je na žalost odraščal v revščini, toda po končani osnovni šoli zahvaljujoč trudu učitelja Louisa Germainea, dobi štipendijo inn se vpiše v srednjo šolo.

Po srednji šoli se vpiše na Univerzo v Alžiriji, da bi študiral filozofijo. Ves čas je bil aktiven v odporniškem gibanju, zaradi česar vstopi v komunistično partijo, katero zapusti po nekaj letih delovanja.

Je dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1957. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v odporniškem gibanju. Leta 1945 postane glavni urednik založbe Le Combat in od leta 1947 se posveti izključno samo književnosti.

Camusovo delo v celoti temelji na ideji absurdnosti človeške usode. Absurdnosti sveta Camus nasrotuje kreativnemu aktu, kateri to absurdnost zanika ("ustvariti pomeni dvakrat živeti"). Opozarja na hude posledice mesta v moderni civilizaciji, katera je izgubila stik z naravo.

Med deli je treba razdeliti ciklus absurda: roman Tujec (1942), esej Mit o Sizifu (1942) ter dramo Kaligula in cikel uporništva: roman Kuga, esej Uporni človek, drama Padec in Srečna smrt. Umrl je v prometni nesreči jugo-vzhodno od Pariza, 4. januarja 1960.