Kandid in Optimizem je filozoski roman francoskega književnika Votaireja. Obljavljen je bil leta 1759 in po nekaj mesecih ga mestni svet prepoveduje. Ne glede na to je roman požel veliko priljubljenost v Parizu in drugih evropskih mestih.
Voltaire je s tem delom napovedal modernega človeka in nepopolno modrost inženirja, vendar kljub temu koristno modrost. Velja, da je bilo vse od današnje književnosti slabo in se lahko popravi. Roman je nastal iz ogorčenja in nezadovoljstva, katera so v Voltaireju povzročili filozofi tega časa.
Kandid in Optimizem obnova
Dostojen in pameten, vendar naiven mladenič Kandid (kar v prevodu pomeni čist, nedolžen, naiven) živi v Nemčiji v Vestfaliji v dvorcu barona Thunder-ten-tronckha v katerem poleg njega živijo še baron, baronica, njihovi otroci in dvorski učitelj Pangloss.
Učitelj Pangloss je zvest Leibnizovi doktrini in meni, da je vse dobro v najboljšem od vseh možnih svetov. Tako tudi Kandid sprejema to doktrino brez pritožb. Vseeno nekega dne bo Kandid izgnan iz dvorca, ker poskuša poljubiti baronovo hčer Cunegondo.
Na ta način se začnejo njegova potepanja in odkrivanja koliko je zla, trpljenja in človeške neumnosti prisotnih v vsakodnevnem življenju. Nedolgo zatem Kandida zvlečejo s prevaro v bolgarsko vojsko, katera je bila v vojni z Arabci. Kandid komaj potegne živo glavo iz tega in pobegne na Nizozemsko ves zgrožen vojnih grozot v katerih je bil navzoč.
Na Nizozemskem sreča nesrečnega berača in zelo se preseneči, ko ugotovi, da je to njegov stari učitelj Pangloss. Pove mu, da so Bolgarci uničili baronov dvorec in da so ubili Cunegondo in njeno družino. Kljub vsemu, kar je doživel stari Pangloss še naprej trdi, da je to najboljše od vseh možnih svetov in da je vse pač tako, kot mora biti.
Ogromen potres uniči mesto Lisabon ravno, ko sta Kandid in Pangloss prispela na Portugalsko. Zaradi vseh izjav sta aretirana od inkvizicije: Panglossa obesijo in Kandida brutalno pretepejo. Nato ga zdravi nepoznana ženska, katera ga na koncu odvede do Cunegonde. Pove mu o vseh grozotah čez katere je šla in o njenem trenutnem stanju. Da je v zvezi s dvema moškima – židovskim bankirjem in Velikega inkvizitorja osebno.
Kandid ju po naključju ubije in zbeži s Cunegondo v Buenos Aires. Tam se prelepa Cunegonda zaljubi v Španskega guvernerja. Kandid kmalu zbeži v Paragvaj, katerega upravljajo jezuiti.
Svečenik – polkovnik, ki mu nudi gostoljubje je pravzaprav Cunegondin brat, ki pri Kandidu odkrije, da se želi poročiti s Cunegondo in v dvoboju ga z mečem prebodi, ker je temu nasprotoval. Spet zbeži, tokrat s slugo Cacambom in prideta na ozemlje ljudožercev, kjer ju Cacambova prisebnost reši iz sigurne smrti. Zatem konča v mitski državi Eldorado, kjer se lahko najde zlato in drage kamne na vsakem koraku. Nimajo ne sodišča, ne zapora niti cerkve, ker so vsi plemeniti, dobri, pametni in iskreno verni. Življenjski sdandard je zelo visok in država podpira znanost in umetnost.
Hitro zapusti Eldorado, ker ga vleče ljubezen do Cunegonde. Natovori se z zlatom in dragim kamenjem, diamantem in zlatom, ter zapusti Eldorado. Kandid se vkrca na ladjo za Evropo in Cacamba pošlje v Buenos Aires, da je izid guvernerja, da naj pusti Cungondo na svobodo. Stari znanstvenik Martin mu naredi družbo. Martin ima pesimistični pogled na svet, ki je v popolnosti od nasprotja tega, kar ga je učil Pangloss. Razpravljajo o dobrem in zlem med celo plovbo.
Kandid pride v Venecijo, kjer najprej sreča bogatega Pococurantega, ki ljub neprecenljivemu bogastvu v ničemer ne uživa in potem, ko je 6 kraljev ostalo brez prestola. Kandid je s svojim najnovejšim znanjem in izkušenj vse bolj prepričan, da noben ne more pobegniti nesrečni usodi, kljub temu koliko močan ali bogat si. Martin in Kandid prideta v Carigrad in tam najdeta Cunegondo, njena brata, Cacambo in učitelja Panglossa. Cunegonda je ostarela, vendar se Kandid kljub temu poroči z njo. Kandid kupi malo posest na kateri vsi ostanejo.
Opomba o avtorju
Voltaire (1694 – 1776), francoski književnik, zgodovinar in filozof; najbolj pomemben književnik iz obdobja razsvetljenstva. S prvim imenom Francois Marie-Arouet je rojen 21. novembra v Parizu v revni plemiški družini. Obiskoval je Jezuitsko gimnazijo, študiral pravo katerega ni končal, temveč se je posvetil književni karieri.
Zaprt je v trdnjavi Bastilja zaradi žalitve vladarja Filipa Orleanskega, kjer ostane pridržan leto dni. Tragedija Edip je nastala v tem letu, ki mu prinese veliko priljubljenost, kot tudi Henrijada, ena izmed redkih epov 18. st. v obdobju od 1717 do 1726, poznan je kot prvi francoski pesnik, vendar spet pristane v Bastilji zaradi prepira z vitezom Rohanom. Leta 1726 odide v Anglijo, kjer ostane 3 leta, bivanje v Londonu predstavlja Voltairu prelomnico v življenju. Rečeno je bilo, da je Voltaire zapustil Francijo kot pesnik in se vrnil kot filozof. Lahko je svobodno govoril, naučil se je novih jezikov, nove literature… popolnoma se je preporodil.
Da bi se izognil aretaciji zaradi del Filozofska pisma ali angleška pisma, katera je Pariški parlament razglasil za škandalozna in jih javno zažgal, Voltaire odide do prijateljice v Cirey na njeno posest. Tam ostane 10 let in to je bilo najbolj produktivno in najsrečnejšo obdobje njegovega življenja.
Ostanek življenja preživi na posesti Ferney, katerega je kupil na švicarsko-francoski meji. Leta 1778 se vrne v Pariz, kjer hitro umre. Kaj je razsvetljenstvo? Ni preveč za povedati, da je on to sam. Za vedno bo ostal najboljši primer evropskega človeka za boj proti nazadnjaškim silam, za kulturni in moralni napredek ter za svojo duhovno in politično svobodo. On je pravi vodja in organizator razsvetljenskega gibanja.
Dodaj odgovor