Dafnis in Hloa

Dafnis in Hloa obnova

Na grškem otoku Lesbosu je kozar Lamon našel fantka, ki ga je dojila koza, ob njem pa so bili dragoceni predmeti. Dal mu je ime Dafnis in ga vzel, kot za svojega sina. Čez dve leti pa je tudi njegov sosed Drias v jami našel deklico in tudi okoli nje so bili dragoceni predmeti. Poimenoval jo je Hloa in jo vzel za svojo. Tako sta se Hloa in Dafnis skupaj igrala in ko sta odrasla, sta skupaj pasla ovce in vse delala vedno skupaj.

Nekega dne je Dafnis odšel za kozlom, ki je zbežal in pri tem padel v jamo. Rešila ga je Hloa s pomočjo volarja Darkona. Potem sta odšla k studencu in tam se je Dafnis okopal, Hloa pa ga je opazovala in od takrat naprej je mislila le še nanj, kasneje pa tudi Dafnis nanjo. Začela se je razvijati ljubezen.

Poletje sta preživela skupaj in ko je nastopila jesen, so prišli z njo tudi roparji. Veliko so pokradli, pri tem pa tudi odpeljali Dafnisa, Darkona pa so skoraj ubili. Hloa pa je vzela piščal in zaigrala nanjo, ter govedo ki je bilo tam, je skočilo v morje in prevrnilo ladjo. Vsi so umrli, razen Dafnis se je rešil in preživel. Darkona so nato pokopali, Dafnis in Hloa pa sta se zatem odšla umiti v studenec.

Nastopil je čas za trgatev in oba sta si pomagala med sabo. Ko so končali, sta Dafnis in Hloa odšla naprej pasti koze in ovce. Nato se jima približa nek starec Fidelas, ki jima pove, da na njegov vrt pogosto hodi nek deček po sadeže, a da ga ne more ujeti. Pove jima še o njegovi nesrečni ljubezni do Amrilide, nato jima da majhen dar in odide. Celo noč sta nato še premišljevala o starčevih besedah, zjutraj pa ko sta se videla, sta se poljubila. Kmalu jima je bil poljub premalo in sta si želele ležati drug ob drugem.

Bil pa je čas, ko so se mladeniči iz Metimene odpravili z ladjo v sosednje pokrajine. Odšli so tudi do Mitilene in tam je nek kmet ukradel vrv iz njihove ladje, ker jo je potreboval. Nato so jezni odpluli v kraj blizu Dafnisa in Hloe, ter ladjo privezali s trto, katero so nato pregriznile Dafnisove ovce, ker so jih prestrašili njihovi psi in ladjo odneslo na morje. Mladenič je obtožil Dafnisa in ga pretepli, a so jih meščani kaj kmalu ranili in pregnali. Potem so napovedali vojno in pustošili po pokrajini, ter ukradli tudi Hloo. Dafnis pa je molil in prosil nimfe naj mu pomagajo. Uslišale so ga in rešili Hloo in potem so zvečer priredili gostijo, ter se zabavali.

In prišla je zima, nepričakovano za Dafnisa in Hloo, ker sta se sedaj manjkrat videvala, saj sta bila cele dneve doma. A Dafnis si je želel videti Hloo in odšel na njihov vrt lovit ptice in nato je iz hiše prišla Hloa, ter ga povabila na kosilo. Dafnis je prespal pri njih. Naslednji dan sta še skupaj nalovila veliko ptic.

Sneg je kmalu začel kopneti in prišla je pomlad. Velikokrat sta ležala gola drug ob drugem in želela početi, kar počnejo ovce, a Dafnis tega ni znal, zato ga je naučila Likainion, ter želel to znanje izkoristiti s Hloo.

Veliko pa je bilo snubcev, ki so se isto zanimali za Hloo in tako prinašali darila k Driantu, ter ga prosili za njeno roko. Nimfe so tudi tedaj pomagale Dafnisu in mu povedale za potopljeno ladjo z denarjem. Zjutraj je pohitel na obalo in ga našel, ter takoj odhitel k Driantu in ga prosil za roko Hloe. Drias je sprejel njegovo ponudbo in nato je hitro odšel veselo novico povedat Hloi, ki se je novice zelo razveselila.

Nato je iz Metimene prišel gospodar od Dafnisovega očeta, pogledat če je kaj novega. Lamon je pred njegovim prihodom uredil vrt in vse pospravil okoli hiše. Bil pa je nek govedar Lampis, ki je zavidal Lamonu in neke noči je pred prihodom gospodarja izpulil vse cvetlice. Ko je Lamon videl opustošenje je padel na kolena in klical bogove za pomoč.

Naslednji dan je prišel Astilos sin gospodarja, ter ob njem Gnathon in Lamon mu je padel na kolena, ter ga prosil naj mu odpusti, ker ima tak vrt, saj mu ga je nekdo uničil. On ga razume in mu rekel, da bo očetu povedal, da je škodo na vrt povzročil njegov konj, ter Lamon si je oddahnil. Gnathon pa je bil po naravi nagnjen do dečkov in je opazoval Dafnisa. Nekajkrat sta šla tudi koze past skupaj in takrat ga je hotel celo posiliti, a se je Dafnis rešil. Želel se je pogovoriti z Astilosom, a mu ni uspelo, saj je medtem že prišel gospodar s svojo ženo. Bil je zelo zadovoljen z Lamonom, saj je imel vse lepo urejeno, razen cvetlic, katere uničenje je nase prevzel Astilos.

Lamon pa se je ob jedi odločil povedati gospodarju za Dafnisa. Rekel mu je, da ga je našel v jami in ga vzel za svojega sina, ter mu pokazal tudi predmete, ki jih je našel ob njem. Gospodar in njegova žena sta spoznala te predmete, saj sta jih onadva pustila tam, skupaj s sinom. Astilos pa je takoj stekel na vrt k Dafnisu in mu vse povedal, ter trenutek zatem se je že objemal s svojimi pravimi starši. Hloa pa je ravno pasla ovce in medtem jo je ugrabil Lampis. Ko je Dafnis to slišal je bil ves nesrečen in Gnathon ga je slišal, ter odšel rešit Hloo in jo pripeljal nazaj k Dafnisu.

Glede ženitve med Dafnisom in Hloo so se odločili, da še ne povedo gospodarju, edino je Dafnis želel to povedati svoji materi. A Drias je šel že naslednji dan skupaj s predmeti, ki jih je našel ob Hloi h gospodarju in njegovi ženi, ter se jima izpovedal. Hloo sta sprejela in odobrila poroko.

V naslednjih dneh so veliko klali in darovali bogovom, ter nato odšli v mesto, da bi našli Hloine starše. Pripravili so gostijo in pokazali predmete vsem mestnim veljakom. Prišel je starec Megakles, ki je takoj spoznal svojo hčer in povedal vso zgodbo o Hloi. Dokončno so se tudi dogovorili glede poroke in nato sta se poročila.

Še naprej sta živela, kot pastirja in imela veliko koz in ovac. Po poroki sta naga legla v jamo, kjer so ju našli, ter se poljubljala in objemala. Rodila sta se jima sin Filopojem, ki ga je dojila koza in hčer Angele, ki jo je dojila ovca.

Vrsta dela: ljubezenski roman

Kraj dogajanja: grški otok Lesbos

Čas dogajanja: pozna antika

Liki: Dafnis, Hloa, Lamon, Drias

Avtor: Longos

Opomba o avtorju

Po letu 300 pr. Kr. se je iz kratkih tradicionalnih pripovedi, pravljic, zgodb in pripovedk formirala zaokrožena pripovedna oblika, sorodna poznejši evropski noveli. Bila je kratka, z zgoščenim dogajanjem in včasih s presenetljivim preobratom ali z značilno poanto, tematsko pa je bila pogosto erotična. Iz teh novel je nastalo več zbirk, a se ni nobena ohranila.

Pomembnejša nova zvrst je bil helenistični roman, katerega zametki segajo v 2. stoletje pr. Kr., razcvet pa sega do 3. stoletja po Kr., ko je zvrst dosegla vrh, nato pa upadla.

O izvoru in nastanku romana obstaja več različnih teorij – nekateri ga izvajajo iz pustolovskih sestavin Odiseje, drugi iz helenističnega zgodovinopisja, tretji iz tragedije in komedije, od koder so ti romani prevzeli številne motive.

Glavni tip helenističnega romana je pustolovsko-ljubezenski roman, kjer sta osrednja junaka ljubimca, ki ju usoda loči, nato pa po številnih nevarnih pustolovščinah spet združi (veliko vlogo imajo najdenčki, brodolomi, roparji, navidezne smrti). V dogajanje posega usoda ali kako božanstvo, zgodovinsko dogajanje je fiktivno, čeprav je postavljeno v resnične dežele, glavna dela pa so ohranjena iz 2. in 3. stoletja našega štetja.

Longos je ta roman napisal po zgledih bukolične poezije in je posebna različica ljubezenskega romana. Glavna junaka sta pastir in pastirica, osrednja tema pa je prebujanje njune ljubezni, prigode so kratke, bolj pomembni so opisi narave in letnih časov. Po 16. stoletju je ta roman vplival na razvoj pastirske poezije, romanov in iger pozne renesanse, baroka in razsvetljenstva.