Dafnis in Hloa obnova Na grškem otoku Lesbosu je kozar Lamon našel fantka, ki ga je dojila koza, ob njem pa so bili dragoceni predmeti. Dal mu je ime Dafnis in ga vzel, kot za svojega sina. Čez dve leti pa je tudi njegov sosed Drias v jami našel deklico in tudi okoli nje so bili dragoceni predmeti. Poimenoval jo je Hloa in jo vzel za svojo. Tako sta se Hloa in Dafnis skupaj igrala in … [Preberite več...]
Longos
Po letu 300 pr. Kr. se je iz kratkih tradicionalnih pripovedi, pravljic, zgodb in pripovedk formirala zaokrožena pripovedna oblika, sorodna poznejši evropski noveli. Bila je kratka, z zgoščenim dogajanjem in včasih s presenetljivim preobratom ali z značilno poanto, tematsko pa je bila pogosto erotična. Iz teh novel je nastalo več zbirk, a se ni nobena ohranila.
Pomembnejša nova zvrst je bil helenistični roman, katerega zametki segajo v 2. stoletje pr. Kr., razcvet pa sega do 3. stoletja po Kr., ko je zvrst dosegla vrh, nato pa upadla.
O izvoru in nastanku romana obstaja več različnih teorij - nekateri ga izvajajo iz pustolovskih sestavin Odiseje, drugi iz helenističnega zgodovinopisja, tretji iz tragedije in komedije, od koder so ti romani prevzeli številne motive.
Glavni tip helenističnega romana je pustolovsko-ljubezenski roman, kjer sta osrednja junaka ljubimca, ki ju usoda loči, nato pa po številnih nevarnih pustolovščinah spet združi (veliko vlogo imajo najdenčki, brodolomi, roparji, navidezne smrti). V dogajanje posega usoda ali kako božanstvo, zgodovinsko dogajanje je fiktivno, čeprav je postavljeno v resnične dežele, glavna dela pa so ohranjena iz 2. in 3. stoletja našega štetja.
Longos je ta roman napisal po zgledih bukolične poezije in je posebna različica ljubezenskega romana. Glavna junaka sta pastir in pastirica, osrednja tema pa je prebujanje njune ljubezni, prigode so kratke, bolj pomembni so opisi narave in letnih časov. Po 16. stoletju je ta roman vplival na razvoj pastirske poezije, romanov in iger pozne renesanse, baroka in razsvetljenstva.