Čudežni Feliks

Čudežni Feliks obnova

Začetek romana se začne s smrtjo podjetnika Kalmusa, ki ob smrti zapusti dve hčerki, dvanajstletno Hedo in štirinajstletno Erno, ter ženo Štefanijo. Še pred smrtjo pa podari svoji hčeri Erni ročno uro, ki pa jo prestreže njena mama in jo shrani na neko mesto.

Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, z družino pa po pogrebu ostane družinski prijatelj Skobenski, kateremu Štefanija tudi izroči vsa pooblastila glede družinskega premoženja. Skobenski je bil tudi eden izmed ženinih ljubimcev in je bil reden gost na graščini Kalmusovih, po smrti moža, pa se je naselil za stalno.

Obnašal se je zelo skrivnostno in večino Kalmusovega premoženja ter podjetij je prodal. Deklici so poslali na šolanje v tujino, kot se je za takratne gosposke družine spodobilo. Erno so poslali v internat v Švico, Hedo pa k nunam v Gradec.

Po dveh letih sta se obe vrnili in v tem času se je Skobenski zelo spremenil. Izdelati je dal portret pokojnega Kalmusa, veliko pa je tudi preuredil vrt, ter opustil vse divje zabave, ki jih je prirejal včasih.

Presenečenje za vse pa je bilo prihod Kalmusovega nečaka Feliksa iz Zagreba, kateremu je umrla mati. Bil je zelo inteligenten najstnik, približnih let, kot sestrični in zanimalo ga je veliko stvari, opozarjal pa je tudi na prihajajočo nevarnost, vojno. Veliko svojih spoznanj pa si je zapisoval v dnevnik.

Nekega dne pa na obisk k Kalmusovim prideta Štefanijina bratranca Egon in Franc, ki ji povesta, da Skobenski pod ceno prodaja premoženje tujcem v Nemčijo. V zameno za to pa dobiva drage kamne in zlato. Ker je dobil pooblastilo od Štefanije, je tako prodal že veliko podjetij, delnic, hiše ter družinski avto. Pozneje pa so izvedeli, da so bili njegovi kupci predvsem člani prihajajoče nacistične oblasti.

Skobenski je nato za nekaj časa odšel v Gradec, iz katerega se domov vrne povsem poškodovan in raztrgan, ker so se nekateri člani iz carskega oficirskega sklada, spopadli z nacističnimi člani. Skobenski pa Feliksu svetuje, da ker je Jud, naj ne prevzame očetovega priimka, saj se bo le tako izognil nevšečnostim približajoče se vojne.

Nato sestrična Erna pove Feliksu, da je njena mati varala pokojnega moža. Feliksovemu očetu pošlje anonimno pismo, v katerem ga o vsem obvesti, a jo oče odkrije, da ga je poslala ona, in ji naroči, naj spoštuje svojo mamo.

Medtem, ko so v graščini dobili telefon, pokliče Theo Hirsch, za katerega se izkaže, da je Feliksov oče. Večkrat sta se že hotela srečati, a njegova mati ni želela tega. Dogovorijo se za obisk v Zagrebu, vendar po propadlem načrtu, se Theo odloči, da pride k sinu sam. Nastani se v neki vaški gostilni, da bi ostal anonimen.

Na graščini je razlagal, da je imel velike probleme s koncentriranjem po Evropi in da namerava pobegniti v tujino. Pove tudi, da je bil poročen in v Neaplju dobil sina, a ga ni posinovil, ker je tako želela njegova mati. Prepovedala pa mu je tudi stike z njim. In tako je sedaj končno spoznal svojega sina Feliksa.

Na graščini sta živeli tudi Julka in gospodinja Beti, ki je bila zaljubljena v taksista Fonzija. Obljubljal ji je zakon, a jo je le spolno izkoriščal. Beti je zasovražila Fonzija in ob koncu romana, mu je celo zavpila v obraz, kar mu je šlo.

Potem nenadoma izgine Heda, ki je odšla brez potnega lista. Mati je predvidevala, da je odšla v samostan in preko telefona preveri, če je tam, vendar izve, da je tam ni. Vrne se z žandarjem, ki jo je našel pri Modičevih, kjer je najbrž želela le pospraviti prostor. Namreč brata Modic, sta bila vaška posebneža, pri katerih je Feliks pred nekaj dnevi tam našel izginulega Skobenskega. Videl je tudi njuno aretacijo, medtem ko je na pošti oddajal telegram.

Hirsch je nato večerjal skupaj z družino Kalmus in Skobenski je bil zelo neprijazen do gosta. Hirsch je vztrajno zatrjeval, da Feliksa ne namerava vzeti s sabo, a je po tem obisku spremenil svoje mnenje. Kasneje pa pride na obisk, še nekaj nepovabljenih gostov, to so bili pijani motorist Ebner s prijateljema, ter Fonzi. Ob prihodu so razbijali, grozili in uničevali lastnino. Grozili so Beti, ter Skobenskemu.

Napadalce so potem sicer aretirali, a so jih kaj kmalu izpustili, Hirsch in Feliks pa sta skupaj odpotovala v Zagreb. Skupaj s Štefanijo pa so tudi uredili vse v zvezi s premoženjem in stanovanjem, nato pa sta odpotovala v Italijo in njuna pot naprej, nam ni več znana.

Vrsta dela: meščansko – družinski roman

Kraj dogajanja: v graščini na slovenskem podeželju

Čas dogajanja: leta 137

Liki: Heda, Erna, Štefanija, Feliks, Skobenski, Hirsch

Opomba o avtorju

Andrej Hieng je bil slovenski pisatelj, dramatik, scenarist in dramaturg. Rodil se je 17. februarja 1925, v Ljubljani, v meščanski družini, kot eden izmed šestih otrok.

Leta 1946 je odšel na služenje vojaškega roka, kjer je veliko prebiral pesmi od Mileta Kačiča. Prijateljeval pa je tudi s Herbertom Grunom. Študiral je na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost, smer režija. Bil je tudi režiser v Prešernovem gledališču v Kranju, kasneje pa v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju.

Od leta 1961 je deloval, kot svobodni umetnik in režiser v raznih gledališčih. Med leti 1983 in 1988 je prevzel vodjo umetniškega vodja celjskega gledališča, nato pa leta 1988 v ljubljanski Drami.

Imel je dve hčeri, od katerih je ena režiserka, ena pa pisateljica. Heing je za svoja dela prejel več nagrad. Umrl je 17. januarja 2000, v Ljubljani.

Njegova najbolj znana dela so: Planota (1961), Gozd in pečina (1966), Čarodej (1976), Čudežni Feliks (2009), Cortesova vrnitev (1969), Lažna Ivana (1973).