Alamut je zgodovinski roman, ki opisuje muslimanski svet, v katerem je Perzijo z vzhodnim svetom sutiskih muslimanov zaznamoval imperij seldžusških Turkov, muslimanski zahod pa šiitska dinastija Fatimidov s sedežem v Kairu. Roman opisuje načelo, da je v svetu brez Boga dovoljeno vse, tako je dovoljeno fantastično izrabljanje oblasti in religije, ter ubijanje v njunem imenu. Roman … [več]
Vladimir Bartol
Vladimir Bartol se je rodil v meščanski družini 24. februarja 1903 pri Sv. Ivanu v Trstu. Bil je pisatelj, dramatik, esejist in kritik. Njegova mati je bila Marica Nadlišek Bartol, pisateljica in urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka. V začetku dvajsetih let se je družina preselila v Ljubljano, kjer je Bartol tudi maturiral leta 1921. V ljubljani je tudi diplomiral iz biologije, filozofije in geografije, naredil pa je tudi doktorat. Bil je večinoma svobodni književnik, kasneje pa je sodeloval pri številnih revijah in časopisih. Po drugi svetovni vojni je eno desetletje preživel v Trstu, nato pa se je znova naselil v Ljubljani. Zanimal se je za nove psihološke teorije, navdih je našel pri psihoanalitkih, kot sta Freud in Jung, kar je našlo odsev v njegovih delih. V letih od 1940 - 1945 se poroči in ima dva otroka. Starejši sin kmalu tragično umre in dve leti pozneje zboli za rakom in še sam umre leta 1967 v Ljubljani, kjer ga tudi pokopljejo. Njegova najpomembnejša dela so: zbirka novel in zgodb Al Araf (1935), roman Alamut (1938), Tržaške humoreske (1957), avtobiografija Mladost pri Svetem Ivanu (zbirka v treh knjigah: Svet pravljiv in čarovnije, Pot do učenosti, Romantika in platonika sredi vojne.