Romanje grofiča Harolda je lirično-epska pesnitev, ki je sestavljena iz štirih spevov, oziroma skupno 495 verzov. To delo je bistvenega pomena za poznavanje evropske romantike. Vsi spevi te pesmi niso nastali v istem času, zato je vidna razlika v stilu pripovedovalca. Ta lirično-epska pesnitev je dejansko potopis, ki nas vodi na Portugalsko in Španijo, po Grčiji in Albaniji in nato še … [Preberite več...]
George Gordon Byron
George Gordon Byron (1788-1824) je angleški pisatelj in pesnik, ter predstavnik romantike. Prihaja iz obubožane aristokratske družine iz Londona, toda večino svojega življenja je preživel na Škotskem. Živel je v revščini in žalosti, zaradi otroške paralize, ki jo je prebolel, toda zaradi katere je bil psihično nestabilen.
Leta 1798 je po dedovanju dobil posestvo Newstead Abbey in je z nazivom lorda postal bogat. Toda s tem ni postal srečnejši. Na njegovo razpoloženje, karakter in psiho je vplivala psihično nestabilna mama in k pijanstvu nagnjena varuška, ter on še naprej ostane psihično nestabilen, osamljen in sramežljiv.
Srednjo šolo je obiskoval v Harrowu, medtem ko je študij končal na Cambridgeu. V času šolanja se je zaljubil v svojo sestrično, ki je zavrnila njegovo ljubezen, s poudarkom na njegovo telesno pomanjkljivost. To je na nek način zaznamovalo njegovo ljubezensko življenje in je menil, da so ženske cinične, ter da čustvene veze ljudem ne morejo prinesti ničesar dobrega. Pogosto je zašel v nesrečne in s škandalom povezane ljubezenske veze. V vednosti, da se nikakor ni mogel rešiti občutka manjvrednosti je Byron zrasel v uporno in muhasto osebo, občutljivo in neprilagojenu svetu, ter razočaran nad celotno družbo, kateri je pripadal.
Prvo zbirko pesmi je objavil pri osemnajstih letih in je imela naslov "Ure prostega časa". Podpisal se je s psevdomimom in doživel velike kritike na podlagi tega dela. Dve leti kasneje se je odločil odgovoriti na kritike z delom satire "English Bards and Scott Reviews".
V enaindvajsetem letu je postal član Zgornjega doma lordov in je imel svoj prvi govor. Na splošno je živel precej raztreseno in potratno, ter je bil pogost vir čenč ostalih članov aristokracije.
Veliko je potoval in od leta 1809 do 1811 je potoval po Sredozemlju. Obiskal je Španijo, Portugalsko, Grčijo, Turčijo, Malto in Albanijo. Leto dni po vrnitvi je objavil dva speva iz pesmi "Childe Harold", ki je bila dobro sprejeta med bralci. Slavo je pridobil skoraj čez noč in nad tem je bil navdušen.
Potem se je intenzivno posvetil pisanju. Kmalu se je poročil in postal oče. Toda zakon ni dolgo trajal, ker je njegova žena izvedela, da je bil Byron v vezi s polsestro Avgusto. Takoj po ločitvi Byron zapusti Anglijo, ker je postal nezaželen gost aristokratskih salonov in odide v Švico. Kmalu se preseli v Italijo in tam nadaljuje s svojim književnim delom.
Leta 1837 odide v Grčijo, da bi pomagal pri uporu Grkov proti Turkom. Toda kmalu je umrl zaradi kuge, ko še ni imel niti 37 let.
Njegova najbolj znana dela so: "Ure prostega časa", "Lara", Kaurin", "Gusar", "Don Juan", "Manfred".