Življenje je sen

Življenje je sen je svetovna drama, v kateri so največji problemi prehodnost in minljivost vsega. Mesto nastanka je trdnjava, ki se nahaja globoko v gozdu in grad, kjer so civilizirani ljudje. Tu se vidi močan kontrast, soočenje narave in gradu. Delo se odvija na Poljskem. Čas je namišljen.

Delo je v treh delih napisan v verzih. Pravljičnost besedila je razvidna že od samega začetka, ker osebe in fabula ustrezajo modelu pravljice. Moralno –  didaktično sporočilo besedila popolnoma ustreza temu modelu, ker se glavne osebe spremenijo v popolnoma pozitivno osebnost in bistvo delo ustreza tezi, da dobro vedno premaga zlo.

Pisatelj glavno osebo na koncu besedila pripelje do splošne dileme, kaj je to resničnost in kaj so sanje v človekovem življenju; prevladajo sanje zavesti ali prebujajo sanje v resničnem življenju? Ta nerealna legenda in osebe so služili avtorju, da izrazi svoje mnenje o vlogi vzgoje v življenju, o usodi, ki visi nad človekom in tu se postavlja vprašanje, če lahko vplivamo na usodo, o moči razuma in volji, ki kljubuje usodi, o sanjah in resničnosti, ter minljivosti vsega.

V Sigismundu poteka boj med sanjami in resničnostjo. Živeti v iluziji, pomeni živeti v neresničnosti in pristranski pogled na resničnost. Sanje ostajajo v naših spominih, toda v tem občutku ima človek občutek, da živi. Zato ima Sigismund vtis, da živi resnično življenje, ker edino, kar je pri njem realno je Rosaurina lepota. Tudi ostale osebe mislijo, da sanjajo, vendar je njihova predstava o realnosti manj zmedena. Po Sigismundovih sanjah je bil njegov učitelj, ki ga je naučil, da mora biti dober in pravičen. Sigismund je s tem premagal samega sebe. Ni pomembno, če sanjamo ali ne, pomembno je, da najdemo smisel v življenju.

V delu prevladujejo čudni izrazi, kompleksne metafore, avtor osredotoča dogodke v eni sami zgodbi s čimer doseže simetrijo v delu. Manj je pozoren na akcijo in zaplet, ter se bolj osredotoča na miselnost dela in njegove osebnosti se spreminjajo v simbole. Vendar simbolika ne izkrivlja spontanosti dela. V monologih se razvijajo velika vprašanja in razvijajo se misli.

Verz je kratek osmerec. Osnovni motivi so: usoda, strah, upor, last, bes, zmedenost, vztrajnost, velikodušnost, sreča, svoboda in zvestoba itd. Osnovni dramatični konflikt se odvija med Sigismundom in njegovim očetom Bazilijem (poljski kralj). Konflikt temelji na strahu pred močjo in krivico, ki jo izvaja oče. Konflikt se prav tako dogaja med Sigismundom in Astolfom.

Mesto nastanka: trdnjava, ki se nahaja globoko v gozdu in grad, kjer so civilizirani ljudje. Tu se vidi močan kontrast, soočenje narave in gradu. Delo se odvija na Poljskem.

Čas nastanka: namišljen

Življenje je sen obnova

Ker je takoj po rojstvu sina spoznal skozi prerokbo, da bo on tiran in da bo uničil celotno kraljestvo, se Bazilij astrolog in poljski kralj odloči svojega sina Sigismunda takoj po rojstvu zapreti v stolp, v zapor.

Tako je Sigismund preživel otroštvo v divjini in temi, obkrožen z verigami, ter družbo so mu delali le zaporniki in Klotaldo, stari vzgojitelj. Toda nekega dne v samem mraku pride Rosaura, dekle prikrito v moškega s svojim služabnikom Klarinom.

Rosaura je prišla na Poljsko s ciljem, da se maščuje. In tako, ko je razmišljala o tem, koliko je njena usoda težka, je slišala, da Sigismund obžaluje. Njegove besede so v njej povzročile naval čustev, občutek strahu, vendar hkrati tudi sočutje.

Ko je Sigismund ugotovil, da se nekdo nahaja v njegovi bližini in da ga sliši, je prišel do Rosaure. Ampak potem sliši njen lep glas in se je usmili. Ravno, ko sta začela govoriti in ko mu je želela odkriti svojo usodo, pride Klotaldo s služabniki in jo odpeljejo stran od Sigismunda. Vse to je bil ukaz Bazilija, ki je ukazal, da se vse, ki kadarkoli pridejo v stik s Sigismundom, odstrani!

Vendar je imela Rosaura srečo. Starega kralja Bazilija, ki še vedno ni imel naslednika začne mučiti, če je ta napoved pravilna za sina. Svojim podanikom je predstavil resnico o sinu in objavil, kaj namerava storiti. Sina bo postavil na preizkušnjo. V spanju ga bo prenesel v grad in mu bo dal moč, vendar le navidezno.

To bo test za Sigismunda. Če se on izkaže za pametnega in plemenitega bo dobil prestol, toda če se bo obnašal kot tiran, ga bo vrnil nazaj v zapor. Bazilij bo takrat prestol predal nečakoma, moskovskemu knezu Astolfu in njegovi princesi Steli.

Rosaurina usoda se spremeni zaradi novo sprejete kraljeve odločitve. Rosaura medtem prizna Klotaldu, do katerega goji posebna čustva, vse o svojem izvoru. Namreč ona je prišla iz Moskve z enim ciljem, da bi se maščevala knezu Astolfu. On jo je zapustila zaradi druge ženske, sedanje princese Stele. V tem trenutku se Klotaldo spominja, da je nekoč davno podaril meč dekletu z imenom Violanti in je sedaj ta isti meč pri Rosauri. Razlog za to je, da je Klotaldo njen oče, toda on ji tega ne razkrije.

Sigismund se bori na gradu v vsem tistem sijaju in blišču in od Klotalda izve resnico. Toda, ker ni navajen na sočutje in toplino se obnaša kot tiran. Sigismund zaradi vseh teh dejanj, ki mu jih je storil oče, obsodi svojega očeta, ker meni, da on ni imel nobene pravice, da mu tako vzame svobodo. Bazilij mu svetuje, da se lepo obnaša, ker morda nič od tega zdaj ni resnično.

Kmalu zatem Sigismund na gradu zagleda Rosauro in jo želi poljubiti. V tem času pride Klotaldo in se spremeni, da bi branil Rosaurino čast. Klotaldo skoraj umre zaradi Sigismundove roke, toda v zadnjem času ga reši Astolfo.

Odloči se omamiti Sigismunda in znova vrniti v zapor. Tam se zbudi in niti sam ne ve, kaj je sanjal in kaj se je resnično zgodilo. Klotaldo mu pove, da je vse samo sanjal, toda prav tako ga spomne, da se mora v sanjah dobro obvladovati.

Tako Sigismund pride do zaključka, da je celotno življenje samo sanje in da se bo zbudil šele, ko umre. Do takrat mora na vse načine poskusiti premagati zlo.

Medtem, ko Sigismund tako razmišlja o tem, kaj je smisel življenja, v kraljestvu pride do upora. Vojaki pridejo do Sigismunda, da bi ga rešili z željo, da on postane kralj. Sigismund ne ve več, kaj so sanje in kaj je resničnost. Toda pride do zaključka, da je celotno življenje sanje in bo on nadaljeval sanjati, toda z dejstvom, da bo tokrat pripravljen, da se lahko vsak trenutek zbudi in da takrat lahko vse izgine.

Medtem Klotaldo ni uspel izpolniti obljube Rosauri, ker mu je Astolfo rešil življenje in mu ni želel škoditi. Rosaura takrat odide do Sigismunda in prosi njega za pomoč. Sigismund ne želi delati zla, ter najde drugo rešitev za Rosaurin problem. Odide do očetovega gradu in tam s pomočjo vojske zmaga.

Potem vsi mislijo, da bo Sigismund postal tiran, toda on se odlikuje v svoji plemenitosti in velikodušnosti, ter oprosti očetu vso zlo, ki mu ga je storil. Takrat tudi prosi Asolfa, da poroči Rosauro, toda on to zavrne, ker ne ve za njen izvor. Klotaldo v tem trenutku razkrije, da je Rosaura poleg tega, da je njegova hčer tudi častnega rodu in Astolfo se strinja poročiti z njo.

Ker Stela ne bi ostala sama, jo Sigismund prosi za poroko. Vsi občudujejo njegovo prijaznost in velikodušnost, toda on jim pravi, da se jim ni potrebno čuditi, ker je imel najboljšega učitelja in to so bile sanje. Sigismund je premagal samega sebe s svojo vztrajnostjo.

Življenje je sen je svetovna drama v kateri so največji problemi prehodnost in minljivost vsega.

Osebe: Bazilij (poljski kralj), Sigismund (knez, Bazilijev sin), Astolfo (moskovski knez), Klotaldo (starec), Klarin (šaljivec), Stela (princesa), Rosaura (dama) ter vojaki, stražarji, glasbeniki, dvorjani, dame in služabniki.

Opomba o avtorju

Pedro Calderon de la Barca je rojen v Madridu leta 1600. Ustvarjal je v obdobju baroka. Šteje se za največjega dramatika španskega baroka in je zadnji pisatelj zlate dobe španske književnosti.

Najprej je bil nekaj časa v vojski, nato pa se je kmalu posvetil in živel na gradu kralja Filipa VI.

Njegove komedije lahko razdelimo na verske, filozofske in tragične. Napisal je še okoli 200 gledaliških predstav, okoli 120 komedij in dram, ter 80 cerkvenih del.

Njegovi najbolj znani drami sta “Zalamejski sodnik” in “Življenje je sen”.

V svoji najbojl znani drami “Življenje je sen” združuje pesniške elemente in metaforičen slog s filozofskimi razmišljanji o smislu in minljivosti zemeljskega življenja. Umrl je 25. maja 1681 v Madridu.