Zgodba o doktorju Dolittlu

“Zgodba o doktroju Dolittlu” je roman za otroke in mlade angleškega pisatelja Hugha Loftinga. Celotni naslov tega dela je “Zgodba o doktroju Dolittlu: o nenavadnih prigodah njegovega življenja doma in presenetljivih pustolovščinah v tujih deželah”. Ta roman je prvi od 12 romanov o tem slavnem doktorju, edinstvena po tem, ker se lahko razume in govori jezik živali.

Doktor Dolittle je bil doktor za ljudi, toda vedno je najbolj ljubil živali. Zato jih je imel veliko na svoji posestvi v majhnem angleškem mestu, kjer je živel. To je sčasoma nagnalo človeške paciente, kar je njega in njegovo neporočeno sestro skoraj privedlo do revščine. Toda nato je doktorjeva papiga Polinezija naučila doktorja jezik živali in je tako postal veterinar.

Vest o čudežnem zdravniku, ki govori živalski jezik se je razširila po svetu. Zato so doktorja poklicali v Afriko, da pozdravi epidemijo, ki se je razširila med opicami. Prav v Afriki se začnejo njegove prave pustolovščine. Tam se sreča z različnimi plemeni, ki jih nihče do takrat ni videl, vendar tudi z zelo nenavadnimi živalmi, kot so – Povleci me – potegni ga, dvoglava žival, ki je na eni strani gazela in po drugi enorog. Poleg tega sreča tudi gusarje, različne pustolovce in prince ter ostale zanimive osebe, ki iz tega potovanja naredijo neverjetno avanturo.

Ta knjiga je bila izdana leta 1920 in je v svojih prvih izdanjih imela elemente, ki se danes štejejo za rasistične. Čeprav sam pisatelj ni imel namena širiti sovraštvo, so deli v katerih opisuje črno pleme, morali biti spremenjeni v kasnejših izdajah knjige.

Toda ta knjiga je ena izmed najbolj priljubljenih in najbolj znanih otroških knjig, v kateri uživajo tudi tisti malo starejši. Pustolovščine doktrorja Dolittla so tako spretno napisane, da so tudi danes aktualne in brane. Oseba doktor Dolittle je del popularne kulture in za ljudi, ki imajo radi živali in ki komunicirajo z njimi, se govori, da so pravi “doktorji Dolittle”. Ta knjiga je doživela vrsto svojih prilagoditev v gledališčih, animiranih in igranih filmih, kar je le osvežilo priljubljenost te knjige.

Vrsta dela: roman

Čas nastanko: v začetku 20. stoletja

Mesto nastanka: Anglija in Afrika

Tema: afriške pustolovščine doktorja Dolittla, doktorja ki razume jezik živali

Ideja: enkrat, ko človek odkrije svoj poklic, mu je treba slediti. To ga bo pripeljalo v najbolj neverjetne pustolovščine.

Zgodba o doktorju Dolittlu obnova

Doktor Dolittle živi s svojo sestro Saro v majhni hiši, v mestu Puddleby-on-the-Marsh. Je znan zdravnik za ljudi, toda radi ima tudi živali in jih ima zaradi tega veliko, ter na različnih krajih. Njegovi ljubimci so majhna papiga Polinezija, prašič Gic-Gic, raca Pat-Pat in sova Tu-Tu.

Nekega dne sta papiga Polinezija in trgovec, ki prodaja hrano za živali predlagala Dolittlu, da preneha zdraviti ljudi in postane zdravnik za živali. Polinezija je začela pojasnjevati doktorju, da imajo živali svoj način komunikacije, s premikanjem ušesov, tacami, repi… Tako se je Dolittle s pomočjo Polinezije naučil jezik živali in postal veterinar. Novica se je hitro razširila in kmalu je bila njegova hiša polna zanimivih bolnikov.

Ko je doktor Dolittle postal doktor za živali je začel dobro služiti in je tako kupil nesrečno opico, ki jo je kot ostale živali imenoval Či-Či. Iz cirkusa je prišel krokodil z zobobolom, bil mu je všeč in je tako ostal. Moral je le obljubiti, da ne bo jedel rib iz ribnika. Čeprav je bil dober, so se ga ljudje bali in niso želeli pripeljati svojih živali, zato so nastopili problemi z denarjem.

Ker je hiša kmalu postala živalski vrt in se je doktorjeva sestra Sara odselila, so se živali zmenile, da bodo same opravljale gospodinjska opravila. Denarja je primanjkovalo tako kot hrane, zaradi tega so bile številne živali lačne. Prišla je zima in z njo lastavica, ki je prišla sporočit doktorju, da je v Afriki med opicami zavladala nevarna bolezen.

Problem je, ker zdravnik ni imel denarja za karto, toda spomnil se je mornarja, kateremu je rešil otroka in ta mu je posodil ladjo. Tako so na pot odšli pujs Gic-Gic, sova Tu-Tu, papiga, krokodil, opisa, raca Pat-Pat in pes Dip. Plusi so tedne in sledili lastovki, toda blizu afriške celine jih je ujela nevihta, vendar so se rešili s pomočjo vrvi za reševanje. Doktor se je le pritoževal zaradi izgubljenega klobuka.

Dobro je, ker je Pat-Pat opazil klobuk, kako se ziba na valovih in ko ga je pobral je opazil prestrašenega slepega potnika, belo miško. Pat-Pat ga je skupaj s klobukom odnesel proti obali. Tam jih je pričakal črnec in jim rekel naj gredo z njim pred kralja plemena Džolidžinki.

Zdravnik je skušal pojasniti kralju, da je prišel rešiti opice, toda kralj mu ni verjel in jih je vse skupaj zaprl, razen Polinezije, ki je uspela pobegniti. Kralj jim ni verjel, ker se je v zadnjem času ukvarjal z belcem, ki je razkopal zemljo z namenom, da pošče zaklad in ki je ubil slone, zaradi slonovine. Zahvaljujoč Polineziji so uspeli pobegniti in kmalu potem naleteli na zdrave opice, ki so s pomočjo svojega telesa naredili most in so se tako vsi rešili, ter kmalu prišli v deželo opic.

Pričakalo jih je tisoč bolnih opic in doktor je vedel, da ne zmore vsega sam, zato je poiskal pomoč tudi od ostalih živali. Lev kot kralj živali je najprej zaničljivo zavrnil, toda ko je ugotovil, da če želi nekdo njemu pomagati, mora tudi sam pomagati drugim in potem, ko ga je zmerjala levinja, je odšel na pomoč. Po dveh tednih so bili vsi zdravi in doktor je zatem legel, ter spal tri dni in noči.

Potem, ko se je zbudil je rekel, da se mora vrniti v Puddleby in vrniti dolgove. Opice so se čudile, kaj je to denar in ker še vedno niso vedele, so se odločile zahvaliti doktorju, tako da so mu podarile najredkejšo žival – Gurnime-Povleciga. To je žival, ki nima repa, temveč ima na vsakem koncu telesa eno glavo z ostrimi rogovi. Dolittle opozori opice, da naj pazijo, da jim muhe ne pridejo na hrano in da naj ne ležijo na zemlji v času dežja.

Opice so jih spremljale do istega mesta, kjer so ustvarili most in čez nekaj časa so prišli do kraja kralja od katerega so bežali in na koncu spet končajo priprti. Polinezija se je spet rešila in tako je v čakanju, da reši svoje prijatelje slišala kraljeviča Bampoa, kako govori, da želi postati bel kraljevič. Polinezija se je nato oglasila z dekliškim glasom, skrita, predstavila pa se je kot vila Tripsitinka in rekla, da bi njegovo željo lahko izpolnil Dolittle, katerega je njegov oče zaprl.

Istega večera je Bampo odšel proti zaporu in pojasnil doktroju v čem je problem. Ko je poljubil Trnuljčico in ko se je zbudila, je zagledala njegov obraz in se prestrašila, ker je črn. Dolittle je obljubil pomoč, toda le če Bampo pripravi ladjo tako, da bodo doktor in njegovi prijatelji lahko odšli. Dolittle je pripravil zmes, iz katere bo kraljevič postal bel in ves srečen jih spusti iz zapora. Pri ladji so jih čakali Polinezija in Či-Či, ki so se skupaj s krokodilom odločili, da ostanejo v svoji domovini.

Ostali so se vkrcali in odšli proti domu s pomočjo lastovke navigatorke. Ko so lastovke postale utrujene, so odvlekle ladjo v zaliv, kjer je iz ladje prišlo veliko podgan. Doktor je vedel, da zapuščajo potapljajočo ladjo in nato ga opozorijo, da ladja trohni. Medtem, ko so bili na otoku in razmišljali, kaj bodo naredili, so lastovke rekle, da so prišli gusarji na njihovo ladjo, da jo oropajo, toda zato, ker je bila ladja gusarjev prazna.

Gusarji so opazili, kaj se pripravlja in zaprli pot ladji, ki je začela gniti. Doktor se začne pogajati, v čakanju, da druga ladja potone. To se na koncu zgodi in ko so se gusarji želeli povzpeti na ladjo, priplavajo morski psi, ki so bili prijatelji znanega doktorja. Gusarjem so zagrozili, da jih bodo pustili na miru, če kapitan gusarjev Dolittlu obljubi, da bo prenehal z ubijanjem in da bo Zmaj iz Berberije postal dober kmet.

Na ladji je doktor našel ujetega fanta, osem let starega, ki ni vedel, kje je njegov stric. V iskanje se je podal Dip, ki ga je na koncu zavohal na dnu jame. Lastovke so nato odvlekle ladjo do majhnega ribiškega naselja, fant in stric pa se opravičita in po zabavi doktor s posadko odide proti svojemu kraju. S pomočjo Gurnime-Povleciga, ker je velik, pride v Puddleby kot bogat človek. Zahvali se trgovcu in mu plača vsa živila, pomorščaku kupi dve novi ladji in belim miškam kupi nov klavir.

Vrsta dela: pripovedka

Čas nastanka: nedoločeno

Mesto nastanka: Puddleby, ladja, afriška džungla, zapor, Kanarski otoki

Osebe: doktor John Dolittle, sestra Sarah Dolittle, trgovec z živalsko hrano, raca Pat-Pat, pes Dip, pujs Gic-Gic, papiga Polinezija, sova Tu-Tu…

Opomba o avtorju

Hugh Lofting je bil znan britanski književnik rojen leta 1886 v majhnem mestu Maidenheadu v Angliji. Že kot otrok je začel kazati ljubezen do živali in je imel živalski vrt, ter domnevno imel živali tudi v mamini omari za oblačila.

Ko je končal tehnični študij v Ameriki in Angliji, je kot nekaj časa delal kot inženir v Južni Ameriki in Afriki. Po nekem času tavanja se je vrnil v ZDA in se poročil s punco iz New Yorka in ker je od vedno imel željo po pisanju, se je odločil preizkusiti kot pisatelj.

Začel je pisati kratke zgodbe in smešne gledališke igre, ter po izbruhu Prve svetovne vojne se je priključil na fronti v Belgiji in opazil, da imajo živali veliko vlogo, toda najbolj konji in da v primeru ran, niso upravičene do oskrbe.

Začel je s prvimi pismi v katerih se pojavi kot dr. Dolittle in katera je pisal svojim otrokom Colinu in Elizabeth. Kasneje se je na predlog žene odločil združiti vsa pisma v znano zgodbo o doktorju, ki zna govoriti z živalmi. Zgodba se je pojavila leta 1922 in doživela velik uspeh. Hugh Lofting je umrl leta 1947.