Volk in sedem kozličkov je ena izmed najbolj znanih pravljic iz čudežnega sveta brata Grimm. V pravljici so glavne osebe živali, kjer volk predstavlja nasilno in zlobno osebo, ki želi škoditi nedolžnim otrokom. Kozlički predstavljajo otroke, ki poslušajo starše, toda zaradi pomanjkanja življenjskih izkušenj, padejo v prevaro nevarnega malopridneža.
Pravljica “Volk in sedem kozličkov” je aktualna tudi v zadnjem času, ker se na otrocih skrivajo nove nevarnosti v obliki tistih, ki želijo izkoristiti priložnost njihove lahkovernosti. V pravljici prevladuje najpomembnejše načelo in to je pravičnost, zaradi česar se bodo dobre osebe rešile, medtem ko bodo slabe kaznovane.
Na drugi strani zgodbe se prikaže, da so včasih tisti najmanjši otroci pametni zelo iznajdljivi. Tako se v tej zgodbi opozori na enega kozlička, ki je uspel premagati volka in se uspel rešiti. On bi jih vse pojedel, toda pameten kozliček se je dobro skril in s tem dokazal, da velikost in moč nista vedno najbolj pomembni v življenju.
Vrsta dela: pravljica
Mesto nastanka: hiša kozličkov, travnik
Volk in sedem kozličkov obnova
Nekoč je živela mati koza, ki je imela sedem kozličkov. Nekega dne je morala oditi v gozd, da bi kupila hrano, toda pred odhodom je morala nekaj storiti. Zbrala je svoje otroke, da bi jih opozorila, da se morajo med njeno odsotnostjo paziti volka. Volk je predstavljal nevarno žival, ki se pretvarja, toda bi ga lahko otroci prepoznali po črnih šapah in hripavem glasu.
Mama je potem odšla v gozd in ni minilo veliko, da je otrokom potrkal nekdo na vrata. To je bil volk, ki se jim je predstavil kot njihova mama, toda ker so kozlički poslušali svojo mamo, so vedeli, da to ni ona in sporočili volku naj gre, ker njihova mama nima tako grobega glasu. Volk je nato odšel v trgovino po kredo.
Pojedel je kredo in glas se mu je nekoliko zmehčal. Ni čakal, temveč je takoj odšel do kozličkov, potrkal na vrata in se predstavil kot njihova mama, tako da jim je rekel, da ima darilo za vsakogar izmed njih. Toda volk se ni zavedal, da medtem, ko je potrkal na vrata prislonil šapo na steklo in kozlički so videli črno šapo in vedeli, da ne gre za njihovo mamo. Niso mu odprli in volk je odšel.
Spomnil se je, da bi lahko odšel do mlinarja, katerega je prosil, da mu namaže šape z moko, da bi se pobelile. Mlinar je posumil, da želi volk nekoga prevarati in si zato premislil. Nevarna zver mu je zagrozila, da ga bo raztrgal, če tega ne naredi in mlinar se na koncu strinja.
Volk je spet odšel do hišice v kateri so živeli kozlički in tokrat se jim je oglasil s sladkim in nežnim glasom. Predstavil se jim je kot njihova mama in da jim je nekaj prinesla. Kozlički so zahtevali, da jim pokaže šapo in ko je pokazal belo šapo, so kozlički verjeli, da je to zares njihova mama in spustili volka.
Ko so videli, da je to nevarna žival, so začeli bežati in se želeli skriti. Prvi se je skril pod posteljo, drugi pod stol, tretji se je skril v peč, četrti je pobegnil proti kuhinji, peti je skrivališče našel v omari, šesti pod umivalnikom in sedmi, najmlajši je pobegnil v omaro iz stenske ure. Našel je vse, razen najmlajšega in ko se je najedel, je odšel na travnik, našel mesto pod drevesom in zaspal.
Iz gozda se je vrnila mama in zgrožena nad prizorom, ki ga je zagledala, je po hiši polno razmetanih stvari, razbitega umivalnika, začela klicati svoje otroke. Potem, ko je poklicala najmlajšega, se ji je oglasil in mama ga je potegnila iz omare. Povedal ji je, kaj se je zgodilo. Mama je bila žalostna, toda je takoj z najmlajšim odšla proti travniku.
Mama koza je opazila volka, kako spi pod drevesom. Ko se mu je približala je videla, da se mu v trebuhu nekaj premika. Upala je, da so njeni otroci še vedno živi. Edinega preživelega kozlička je poslala domov, da prinese nitko, iglo in škarje. Potem, ko se je vrnil, je mama razrezala trebuh in tako izvlekla kozličke. Bili so še vedno živi, ker jih je volk pogoltnil cele.
Da se volk ne bi zbudil, jih je mama stišala in rekla, da morajo prinesti veliko kamenja, s katerim bo volku napolnila trebuh, medtem ko spi. Vsak od kozličkov je prinesel po eden kamen, dali so mu jih v trebuh in mama koza je potem zašila trebuh. Kasneje se je volk zbudil in ker je bil žejen, je odšel piti vodo. Medtem, ko je hodil je v njem ropotalo kamenje in volk je nato ugotovil, da ima v trebuhu namesto kozličkov kamenje.
Bil je jezen, toda še vedno žejen, zato je odšel do vodnjaka. Toda, ko se je sklonil, da bi se napil vode, ga je kamenje potegnilo in je padel v vodnjak. Kozlički so ves čas opazovali iz kota in ko so bili prepričani, da je volk mrtev, so zaplesali in zapeli pri vodnjaku.
Osebe: mama koza, kozlički, volk, mlinar
Opomba o avtorju
Brata Grimm sta ena izmed najbolj znanih avtorjev priljubljenih pravljic, s katerimi so odrasle številne generacije. Znana brata Grimm sta živela v Nemčiji in večji del življenja sta preživela s pisanjem pravljic za svoje najbolj zveste bralce. Medtem, ko sta potovala po Nemčiji, sta zbirala material ob poslušanju starejših ljudskih zgodb, ki sta jih kasneje predelala in objavila kot svoje pravljice.
Wilhelm Grimm se je roila leta 1786 in umrl leta 1859. Jacob Grimm se je rodil leta 1785 in umrl leta 1863. Mlajši brat Wilhelm je delal kot germanist in skupaj z bratom sta tiskala nemški slovar, medtem ko je starejši Jacob delal kot filolog in lingvist, ter poleg tega je objavil nemško slovnico.
Poleg tega, da sta se ukvarjala s filologijo in lingivstiko, sta večjo prednost dala pravljicam, ki so večne in v katerih bodo uživale vse prihodnje generacije. Navdih za pravljice sta največ našla v ljudstvu in ko sta jih končno zbrala, sta jih skupaj obdelala, medtem ko se je Wilhelm na koncu vedno pozabaval z različico sloga in jezika.
Nekatere izmed pravljic brata Grimm v katerih so uživali številni in v katerih bodo uživali vsi prihodnji rodovi: “Trnuljčica”, “Palček”, “Sneguljčica”, “Zlata goska”, “Kraljevič žabec”, “Rdeča kapica”…
Dodaj odgovor