V osemdesetih dneh okoli sveta

Roman V osemdesetih dneh okoli sveta je roman obljavljen leta 1873 in predstavlja vrhunec potopisne fantastike Julesa Verna. Splošni okvir romana je stava med angleškim gospodom Philleasom Foggom in njegovim kolegom iz kluba Reform za 20.000 funtov, če Fogg kot tudi sam naslov pravi, naredi krog okoli sveta v 80 dneh. Fogga poganja želja po izzivu in se zavzema, da doseže nekaj velikega.

Jules Verne v tem romanu skozi pustolovščino, na katero gre Fogg, opiše celoten svet, različne kulture, pokrajine, mesta in celotno družbo. Delo je polno nepričakovanih obratov in napetih dogodkov in bralec nenehno spremlja napetost v pričakovnaju ali bo Foggu uspelo prepotovati svet v zadanem roku. Glavne osebe so Philleas Fogg, služabnik Jean Passepartout, detektiv Fix in princesa Aude, s katerimi se še vedno pojavljajo tudi široka paleta podpornih oseb, ki delo naredijo bolj zanimivo.

Roman je razdeljen na 36 poglavij. Na samem koncu, v 34. poglavju avtor v roman da tudi pridih skrivnostnosti, ko se Fogg nerazložljivo pojavi v klubu Reform. Zanimivo je, da lahko med celotnim romanom natančno sledimo datumu in času. Roman na ta način malo spominja na potopise, ki so jih v 19. stoletju pisali raziskovalci – poudarek je na opise mest, narave, kulture, običajev in ljudi, ki jih sreča. Fogg sploh ne ogleduje mesta, v katere pride, usmerjen je samo na svojo nalogo in vlogo posredovanja informacij o zunanjem svetu dobi Passepartout.

Ton romana je nekoliko humoren in niti ena resna situacija, se ne zdi tako resna. Idejo za pisanje knjige je Verne dobil nekega popoldneva, ko je v pariški kavarni bral časopis. Roman je navdihnil tehnološke novosti 19. stoletja: v zaključku prve čezcelinske železnice, ki povezuje indijski železniški sistem in odprtje Sueškega prekopa.

V osemdesetih dneh okoli sveta obnova

Philleas Fogg živi v ulici Saville Row v hiši številka 7. Je vdan človek, vljuden in predvsem gospod. Vsi pravijo, da je podoben Byronu. Nikoli ga ni bilo možno videti na trgu, niti v banki; ni pripadal nobenemu upravnemu odboru. Le bil je član kluba Reform. Bil je bogat, toda nihče ni vedel, kako je to bogastvo pridobil. Ni razmetaval z denarjem, toda ni bil skopuh. Zadržan je in govori samo toliko, kolikor mora. Veliko je potoval in je o vsem veliko vedel. Edina zabava mu je bila branje časopisa in igranje whista. O njegovi družini se ni vedelo ničesar. Živel je sam in je imel enega služabnika. Od služabnika je zahteval točnost in urejenost. Vedno je jedel ob istem času in za isto mizo. 2. oktobra 1872 je odpustil edinega služabnika Jamesa Fostera, ker je voda za britje bila segreta na 84, namesto na 86 stopinj Celzija. Zdaj je čakal, da prispe novi služabnik.

Novi služabnik se je imenoval Jean Passepartout. Spremenil je veliko del (nazadnje je bil gasilec v Parizu). Fogg ga je zaposlil od srede 2. oktobra ob 11. uri in 29 minut. Preden je Fogg odšel od doma, ga je Passepartout dobro raziskal. Ocenil je, da ima 40 let, plemenit obraz, visoka postava, blond lase, čelo brez gub in čudovite zobe. Fogg je bil miren, hladen, tih, jasnih oči in akademske drže. Foggu se ni nikoli mudilo in vedno je prišel ob času. Jean je pač bil pravi Parižan, toda že 5 let je živel v Angliji. Vdan je in vedno pripravljen pomagati. Ima modre oči, rumeni obraz, široka ramena, močno postavo in rjave lase. Onadva sta bila popolno nasprotje karakterja. Passepartout je pregledal hišo. Všeč mu je bilo urejenost, resnost doma. V 2. nadstropju je bila soba za njega. Nad kaminom je našel beležnico – razpored za vsak dan in pravila, v katerem dnevu mora Fogg obleči katero obleko in obutev. Passepartout je bil navdušen nad hišo in novim gospodarjem.

Fogg je odšel iz hiše v klub Reform. V jedilnici je sedel za svojo mizo in do večera bral časopis. Po večerji so prišli tudi drugi člani kluba: inženir Andrew Stuart, bankirja John Sullivan in Samuel Fallentin, pivar Thomas Flanagan in eden od upraviteljev banke Guthier Ralph. Govorili so o ropu banke, v katerem je nekdo odnesel 55 tisoč funtov. Sodelujejo najboljši detektivi. Družba je kartala in govorila o tem, koliko traja pot okoli sveta. V časopisu je bil objavljen proračun, da je za takšno pot potrebno 80 dni. Fogg je z ostalimi stavil za 20 tisoč funtov, da se svet lahko prepotuje v 80 dneh. Vlak za Dover je šel že ta večer ob 20.45. Če želi prepotovati svet v 80 dneh, se mora vrniti v London 21. decembra ob 20.45. Sestavili so zapisnik obljub in se podpisali.

Ob 19.50 je Fogg odšel v svojo hišo, kar je presenetilo Passepartouta, ker je po razporedu gospodar moral priti šele pol ure pred polnočjo. Fogg je obvestil Passepartouta, da gre na pot okoli sveta. Ni potrebuje nositi s sabo veliko stvari, kupovala bosta sproti, ko bosta kaj potrebovala. Passepartout je upal na mir, da je po toliko letih našel gospodarja, ki ima določena pravila in kateremu bo služil v miru in on gre zdaj – na pot okoli sveta. Vzela sta torbo z 20 tisočimi funti. Ko sta čakala na postaji, je k Foggu prišla beračica. Fogg ji je dal 20 gvinejev in ji zaželel srečo, kar je presenetilo Passepartouta in ugotovil, da je Fogg pošten človek. Vlak je odšel ob točno določeni uri in Passepartout se je spomnil, da je pozabil ugasniti plin v svoji sobi.

Novica o stavi se je hitro razširila. Prišla je v časopis po vsej Veliki Britaniji in v London. Časopisi so bili razdeljeni na tiste, ki podpirajo Fogga (Daily Telegraph) in na tiste, ki so proti njemu. Časopisi so poročali, da je takšna pot nemogoča – če upoštevamo zatoje, okvaro strojev, vse bi se moralo iziti, toda to je nemogoče. Razvile so se stave. Stari lord Albemarle je stavil 4 tisoč funtov, da bo Foggu uspelo. Sedem dni po začetku potovanja v London je prispel telegram iz Sueza: “Sledim tatovom banke, Phileas Fogg. Takoj pošljite nalog za aretacijo v Bombay (Indija).” Telegram je poslal detektiv Fix. Fogg je v kratkem času od spoštovanega gospoda postal tat.

Detektiv Fix je v sredo 9. oktobara pričakoval potniško ladjo Mongolija v Suezu. Tam ga je poslala londonska policija po ropu banke, da nadzira vse potnike. Opis človeka je bil naslednji: elegantna in urejena oseba, ki je bila v času ropa v banki v dvorani za izplačila. Ko je ladja prispela, je k Fixu prišel Passepartout in mu dal potni list. Želel je kupiti vizo za gospoda Fogga. Fix mu je rekel, da mora Fogg osebno priti v konzulat, da preveri identiteto. Fix nato odide v konzulat, kjer konzulu pojasni, da sumi, da je tat na ladji Mongolija. Pride Fogg in Passepartout. Konzul ju obvesti, da ne potrebujeta več vizuma za potni list, toda Fogg zaradi narave svojega potovanja želi potrditev, da je prišel čez Suez. Nato so se vrnili na ladjo. Fogg v beležki navaja vse poti in popisuje, kje so bili zdaj (London-Pariz-Torino-Brindisi-Suez). Popisuje meta, datume, ure. Prišli so v Suez po točno določenem načrtu, nič se ne izgublja. Fogg ne odide v raziskovanje mest, to ga ne zanima. Passepartout to dela namesto njega.

Fix išče Passepartouta, če bi iz njega izvlekel informacije. Passepartout je vznemirjen zaradi potovanja, toda žal mu je, ker ne uspe ničesar raziskovati. Detektivu pove, da se njegovemu gospodarju zelo mudi – da sta odpotovala brez stvari, s samo eno torbo v kateri je velika vsota denarja. Pove mu svoje mnenje, da ne verjame, da Fogg zaradi stave potuje okoli sveta, mora biti nekaj drugega v vprašanju. Te informacije so potrdile Fixove sume – Fogg je po ropu zapustil London in stava mu je samo v izgovor. Odide konzulu povedat, kar je ugotovovil. Vse se je zarotilo proti Foggu. Fix je poslal v London telegram, da mu pošljejo nalog za aretacijo, ki ga bo pričakal v Bombayu in se vkrcal na Mongolijo.

Na Mongoliji se nahaja veliko število potnikov, različnih uradnikov in častnikov. Potovanje je bilo prijetno, obroki so bili razkošni, igralo se je in plesalo. Fogg je bil celoten čas ravnodušen, ni razkril niti navdušenja, niti skrb. Z nekaterimi potniki igra whist. Passepartoutu je bilo potovanje všeč – imel je dobro namestitev in dobro hrano. Pogosto je govoril z detektivom Fixom. Mongolija je prišla v Aden 14. oktobra zvečer, namesto 15. oktobra zjutraj. Fogg se je izkrcal, ker je želel preveriti potni list in se vrniti na ladjo. Passepartout je odšel ogledovat mesto. Zvečer je Mongolija odšla proti Bombayu. Passepartout je bil srečen, ker je potoval z Fixom, ker misli, da je ljubezniv gospod, niti ne misli, zakaj ju Fix spremlja. Mongolija je v Bombay prišla 20. oktobra, toda morala bi priti 22. oktobra. Fogg je pridobil dva dneva.

Fogg je odšel v urad za potnike in s Passepartoutom se bo našel na postaji, kjer imata ob 20 uri vlak za Calcutto. Na postaji je naročil večerjo – niti pomislil ni na ogled mesta. Z Mongolije se je izkrcal tudi Fix in takoj odšel v redarstvo, toda tam ga ni čakal nalog za aretacijo, ki ga je naročil iz Londona. Upravitelj mu ni mogel izdati naloga, ker se rop ne tiče njega, temveč londonske uprave. Passepartout je v tem času hodil po mestu in vse pazljivo opazova. Skoraj je uničil celotno potovanje. Odšel je v tempelj Malebara Hilla in občudoval njegovo lepoto. Toda ni vedel, da kristjani ne smejo vstopiti v vse templje, toda če že, se morajo na izhodu sezuti, kar ni storil. Hitro so ga napadli duhovniki – vzeli so mu čevlje in ga udarjali z rokami. Passepartout se je komaj izvlekel in pobegnil. Prišel je na postajo 5 minut pred 20 uro, bos in brez stvari, ki jih je kupil. Fix jima je sledil cel čas in slišal Passepartouta, da prepričuje Fogga, kaj se mu je zgodilo v templju. Fix se odloči, da ostane v Bombayu, ker je Passepartout storil prekršek na indijskih tleh in jih bo s pomočjo tega poskusil ujeti. Fogg in Passepartout se vkrcata na vlak in odideta.

V vlaku potujeta s sir Francisem Comartyjem. Poskuša govoriti s Foggom, toda Fogg ne sodeluje preveč. Passepratout je končno ugotovil, da Fogg misli resno z zadevo potovanja okoli sveta in v tem trenutku je znova začutil umetniški duh iz mladosti – resno vzame načrte, šteje dneve in računa kolikšen del poti jima je še ostal. Passepartout ni želel prilagoditi svoje ure časovnim conam, skozi katere sta potovala, temveč se je ravnal po londonskem času. Vlak se je naenkrat ustavil sredi gozda – ni bilo več proge naprej, čeprav je v časopisu pisalo, da je proga končana. Fogg ni bil niti malo razburjen, predvideval je, da ko bo prišlo do nekega zastoja ima dva dni v prednosti. Nekateri potniki so vedeli, da ni proge, zato so se izkrcali in poiskali drugo prevozno sredstvo v bližnji vasi. Fogg se je odločil, da gre naprej peš, toda takraj jima je Passepartout našel slona. Kupila sta slona za 2 tisoč funtov in našla vodiča Parsa. S sabo sta vzela tudi sir Francisa Comartyja.

Vodič Pars jim je želel skrajšati pot, da gre naravnost skozi gozd. Po dveh urah so se ustavili in jedli. Gozd je bil vse bolj divji in srečali so Indijance, ki se jim je Pars spretno izognil. Zvečer so se ustavili. 25 milj so potovali. Našli so razpadajočo hišo in Pars je naredil ogenj. Ob 6. zjutraj so ponovno odšli naprej. Ob 16 uri popoldne, sredi gostega gozda, se je slon nenadoma ustavil. Slišali so petje in igranje na instrumente. Pars je odšel pogledat, kaj se dogaja. Reče jima naj se skrijeta, ker gre proti njim brahmanski sprevod. Na čelu sprevoda so bili duhovniki, sledili so jim moški, ženske in otroci. Vlekli so voz s kipom ženske Kali (boginja ljubezni in smrti). Na koncu sprevoda je bila mlada ženska, okrašena in na nosilih za njo so nosili truplo moškega. Pars jima pojasni, da je ta ženska sati, prostovoljka žrtve, ki jo bodo zažgali na grmadi. Toda to dekle ni bila tu prostovoljno. Truplo na nosilih je bil njen mož. Fogg se odloči, da morajo rešiti dekle.

Pars ju opozori, da jih bodo zelo mučili, če jih ujamejo in jim pove vse o dekletu. Ona je Indijka, hči bogatega trgovca iz Bombaya, vzgojena na angleški način. Ime ji je Auda. Ko so njeni starši umrli, se je bila prisiljena poročiti za starega radžo. Po treh mesecih je radža umrl in ona je postala vdova. Nato je pobegnila, toda ujeli so jo in zdaj jo bodo žrtvovali na obredu. Odločijo se, da jo bodo ugrabili, ko pade noč, toda tempelj pazijo duhovniki in stražarji. Prišli so v tempelj od zadaj, toda tam ni ne vrat ne oken. Vendar opazijo, da je tempelj zgrajen in opek in lesa, zato začnejo dajati dol opeko. Naenkrat zaslišijo krik in se skrijejo. Na to mesto pridejo stražarji in zdaj oni ne morejo nič. Odločijo se ugrabiti dekle, ko bodo na grmadi. Passepartout je izkoristil priložnost in se ulegel na nosila, kjer je ležal stari radža. Ko se je začel obred, on vstane in vsi se vznemirijo in se priklonijo. Vzame dekle in pobegne. Sprevod je ugotovil prevaro, toda bilo je prepozno – namreč so že pobegnili z dekletom.

Ugrabitev je uspela. Dekle je bila še vedno omamljena od dima konoplje, toda nadaljevali so s potovanjem. Fogg ugotovi, da bodo prišli ob času, da se vkrcajo na ladjo za Hong Kong, naslednji dan 25. oktobra popolne. Prišli so v Allahabad. Fogg je poslal Passepartouta, da Audi v mestu kupi obleke, šale in vse, kar potrebuje. Auda se je začela zbujati iz omamljenosti. Lepa je in govori angleško. Fogg plača Parsu in še vrne mu slona, s pojasnilom, da mu je plačal za službo in ne za vdanost, ki jo je pokazal, ko so reševali dekle. Audi so povedali, kaj vse se je zgodilo. Fogg ji predlaga, da jo odpelje v Hong Kong, ker ima tam bogatega sorodnika. Med potjo so se ustavili v mestu Benaresu, kjer jih je zapustil Comarty, ker je bila v bližini njegova vojska. Nadaljujejo potovanje po dolini Ganges in ob 7. zjutraj pridejo v Calcuttu. Ravno ob času, da se vkrcajo na ladjo za Hong Kong, ki odide opoldne.

Ko so prišli iz vlaka, je k Foggu in Passepartoutu prišel redar in ju prosil, da gresta z njim. Odpeljal ju je s kočijo do sodišča. Odpeljal ju je v sobo z rešetkami in ju obvestil, da se bo sojenje začelo ob 8.30 uri. Auda misli, da so ju zaprli, zaradi tega, ker sta ji pomagala. Fogg je prepričan, da se bo vse rešilo do poldneva. Ko se znajdeta na sodišču, ju sodnik obvesti, da sta obsojena, ker sta oskrunila posvečeno mesto brahmanske vere (tempelj v katerega je šel Passepartout in ni sezul čevljev). Detektiv Fix je tisti, ki je spodbudil duhovnike, da jih primejo, tako ga je podkupil. Passepartout je obsojen na 15 dni zapora in globo 300 funtov in Fogg na 8 dni zapora, ter globo 150 funtov, ker je on gospodar in bi moral on paziti na to, kar njegov služabnik dela. Fogg plača 2 tisoč funtov, da mu ne bi bilo treba biti v zaporu in odide na ladjo. Fix je jezen, ker ni misli, da bo Fogg pristal na to, da bo dal toliko denarja, da se izvleče pred zaporom.

Vkrcali so se na ladjo Rangoon in pot bo trajal 11 – 12 dni. Tudi Fix se je vkrcal na ladjo – mora ujeti Fogga v Hong Kongu, ker če ne gre naprej, ne bo več imel pooblastila, da ga ujame. Fixa zanima, kdo je Auda in sklene, da sta jo nekje med potjo ugrabila. Načrtuje ujeti Fogga, ko bo ladja pristala v Singapurju. Poišče Passepartouta, ki mu pove, kaj vse se je zgodilo z Aude. Med potovanjem se pogosto srečata. Passepartout se začne spraševati, zakaj jim Fix povsod sledi. Meni, da so Fixa poslali Foggovi prijatelji iz kluba Reform, da bi se prepričali, da gre Fogg zares po dogovorjeni poti. Odloči se, da se poheca s Fixom. 31. oktobara zjutraj so zapluli v Singapur. Fogg in Aude odideta s kočijo naokoli. Vrneta se na ladjo in nadaljujejo potovanje. Vreme se je spremenilo, začel je pihati močan veter in dvigal valove. Passepartout je bil zaskrbljen, da bodo zamujali. V pogovoru s Fixom ga draži in Fix misli, da ga je Passepatout odkril. Odloči se, če v Hong Kongu ne ujame Fogga, bo vse povedal Passepartoutu in bo videl, če bo on še naprej igral tatu. Passepartout je opazil, da se Aude občuduje Fogga, toda njena lepota na njega ni imela nobenega učinka.

3. in 4. novembra se je dvignila velika nevihta in ladja je morala upočasniti. Pričakovali so zamujanje 20 ur. Fogg kljub temu ostane miren. Fixu ta situacija odgovarja, ker bo moral Fogg nekaj dni, hočeš-nočeš, ostati v Hong Kongu. Passepartout je jezen na morje, na valove. Nenehno sprašuje kapitana in častnike, koliko časa bo trajal nevihta. Na koncu so prišli 6. novembra, z zamudo 24 ur. Toda na srečo, ladja za Yokohamo, ki bi morala izpluti 5. novembra, ni izplula zaradi popravil, ki so se morala narediti. Odide naslednji dan 7. novembra zjutraj. Fogg je miren in Passepartout navdušen. Fogg je namestil Aude v hotel in odšel na borzo, da bi spoznal nekaj o njenem sorodniku Jejeehu, najbogatejšemu trgovcu v mestu. Spozna, da on že dve leti ne živi na Kitajskem, preselil se je na Nizozemsko. Fogg se odloči, da bo Aude nadaljevala pot z njima do Evrope.

Passepartout je odšel v luko rezervirati 3 kabine na ladji. Tam sreča Fixa, ki je jezen, ker še ni prišel nalog za aretacijo. V luki jih obvesti, da ladja odide zvečer in ne zjutraj, ker so popravila končana. Odhod je predviden čez 20 ur. Fix se odloči vse povedati Passepartoutu in ga pokliče v krčmo. Tam mu plača pivo. Passepartout mu prvi prizna, da ga je odkril – poslali so ga člani kluba Reform, da sledi Foggu, če gre po dogovorjeni poti. Fix mu pojasni, da se moti – on je agent londonske policije in sledi Foggu zaradi ropa, ki ga je storil. Passepartout mu ne verjame, Fogg je pošten človek in nikoli ne bi oropal banke. Moti ga, da Fix to sploh lahko razmišlja. Detektiv mu ponudi 1.000 funtov, če mu Passepartout pomaga zadržati Fogga v Hong Kongu. Passepartout to zavrne, na kar mu Fix pravi, da naj pozabi vse o čemer sta govorila. Ponudi mu pipo in Passepartout sprejme in pokadi dim. Toda v pipi je bil opij in Passepartout se v istem trenutku onesvesti. Tako Fogg ne bo ugotovil, da ladja odide nocoj, toda če izve, bo odšel brez Passepartouta.

Medtem sta Fogg in Aude ogledovala mesto. Fogg je moral na potovanje oditi samo z eno torbo, toda ni mogel dovoliti, da dama potuje brez nujni stvari, zato ji je kupil obleko in vse ostalo, kar bi lahko potrebovala na potovanju. Skupaj sta večerjala in nato je Aude odšla spat in Fogg je ostal ter bral časopis. Ni ga skrbelo, ker ni Passepartouta, ker ladja odide šele naslednji dan. Toda zjutraj je Fogg ugotovil, da se Passepartout sploh ni vrnil v hotel. Vsekakor, odšel je z Aude do luke. Ko sta prišla je Fogg ugotovil, da je ladja odplula že včeraj. Toda Fogg ni pokazal niti kančka vznemirjenosti. Prišel je detektiv Fix in vprašal po Passepartoutu. Zadovoljno je rekel Foggu, da morajo na naslednjo ladjo čakati 8 dni. Toda Fogg ne obupa. Znašel se je in našel mornarja do katere zahteva, da jih prepelje do Yokohame. Mornar John Bunsby ga ne more peljati do Yokohame, ker njegova ladja ne more prenesti takšne poti, toda lahko ga odpelje do Šanghaja. Ladja, ki gre za San Francisco, na splošno ne gre iz Yokohame, temveč iz Šanghaja – v Yokohami se samo ustavi. Ladja iz Šanghaja odide 11. oktobra ob 19. uri in če jim bo vreme naklonjeno, bi morali priti na njo. Tudi Fix se jim pridruži. Fogg pred odhodom gre na policijo in v francoski konzulat – tam jim da Passepartoutov opis in pusti dovolj denarja, da se Passepartout lahko vrne domov. Odšli so proti Šanghaju z ladjo 43 imenovano Takadera, na kateri je bil kapitan in še 4 mornarji. Passepartout se ni pojavil.

Fogg prosi kapitana, da naredi vse kar je možno, da bi prišli ob času. Fixu ni jasno, zakaj en lopov beži po lokalnih poteh, ko bi lahko takoj pobegnil v Ameriko. Skrbi ga, ker Foggu, ko pride v San Francisco, ne bo mogel nič. Fogg se je spraševal, kaj se je zgodilo s Passepratoutom. Mislil je, da se zaradi nekaterih težav vkrcal na ladjo. Fixu je bilo malo neprijetno, ker potuje na Foggov račun in ker jejo na njegove stroške, toda Fogg mu ni dovolil, da kar koli plačuje. Ko so ob zori prečkali severno podnebje, se je vreme spremenilo. Kapitan je predvideval, da jih bo zajela nevihta, tj. tajfun. Bunsby je opravil vse priprave in čakal, da tajfun udari. Komaj so preživeli noč in nevihto, ki je razbijala valove ob ladjo. Toda zjutraj se je zjasnilo. Nevihta jih je upočasnila in kapitan je ugotovil, da ne bodo prišli ob času. Ob 19. uri so bili tri milje od Šanghaja in videli, da ladja že pluje. Fogg se je spomnil, da signalizirajo ladji – spustili so zastavo na polovico višine jambora, kar je bil znak nevarnosti na morju ustrelili s topom.

8. novembra se je Passepartout omamljen zbudil na ladji Carnatic. Ko ga je Fix omamil s pipo, se je Passepartout uspel prikraditi iz krčme in divje tekel do ladje. Tam se je zrušil in mornarji so ga odpeljali v kabino. Ugotovil je, da Fogga in Aude ni na ladnji, ker jih on ni pravočasno obvestil, da odide prej. Ugotovil je, da ga je Fix namerno ločil od Fogga. Ni imel denarja s sabo. 13. novembra je Carnatic odplul v Yokohamo. Passepartout je odšel v mesto, da najde nekaj za jest, toda ni imel sreče. Po celem dnevu pešačenja, se je vrnil v luko. Zjutraj se je odločil, da mora nekako zaslužiti denar. Znal je francoske in angleške pesmice, zato se je odločil, da zasluži s petjem. Odšel je do starinarnice, prodal svojo lepo obleko in kupil staro japonsko, s turbanom na glavi in še nekaj denarja mu je ostalo. Najprej je odšel jest.

Na ulici je videl oglas za predstavo japonske akrobatske skupine Williama Batulcara. Tam bo imel predstavo pred odhodom v Ameriko. Passepartout je odšel v cirkus in poiskal Batulcara. Ponudil mu je, da ga zaposli, kot klovna in Passapartout sprejme, ker bi tako lahko odšel v San Francisco. Passepartout je sodeloval v naslednji točki, kot del velike atrakcije – človeške piramide. Toda v času največjega aplavza, piramida razpade in kriv je bil Passepartout. Odhitel je v gledališče, ker je tam opazil Fogga. Batulcar je bil besen in zahteval odškodnino, za katero mu je Fogg izročil sveženj bankovcev. Zatem so se Fogg, Aude in Passepartout vkrcali na ladjo.

Iz ladje so opazili signale s Tankadere in prišli so na pomoč. Fogg je plačal kapitanu in se povzpel na ladjo, ki je odšla na pot do Yokohame. 14. novembra so izpluli v Yokohamo, kjer je Fogg na Carnaticu izvedel, da je Passepartout prišel v Yokohamo. Iskal ga je po mestu, ko je po naključju naletel na cirkus in nato ga je Passepartout opazil. Passepartout je ugotovil da tudi Fix potuje z njima, toda mislil je, da še ni čas, da razkrije Foggu, kaj on namerava. Ladja s katero so pluli v San Francisco se je imenovala General Grant. Fogg je računal, da bo s to ladjo pravočasno prišel. Potovanje je potekalo mirno. Aude se je začela zanimati za Fogga in mu pokazala tudi nekatere druge občutke poleg hvaležnosti, ker jo je rešil. Fogg je na poti bil že 52 dni. Na ladji je bil tudi Fix. V Yokohami ga je pričakal nalog za aretacijo, toda star že 40 dni in ni bil več uporaben. Nalog bo veljal v Londonu, zato se je Fix odločil, da mu sledi do konca. Skrival se je, da ne bi naletel na Passepartouta, toda ni mu uspelo. Ko ga je Passepartout videl na ladji, ga je pretepel. Nato mu je Fix rekel, da jim ne bo več postavljal ovir na poti, kot je to naredil s sojenjem v Bombayu, ker je tudi njemu v interesu, da Fogg pride pravočasno v London, da bi se mu tam lahko sodilo. 3. decembra je ladja zaplula v luko San Francisco. Fogg ni bil v izgubi, niti na pridobitvi enega dne.

Prišli so ob 7. uri zjutraj in vlak za New York odide ob 18. uri zvečer. Odšli so v hotel na obrok. Kasneje sta Fogg in Aude odšla na angleški konzulat, da jima potrdijo potni list. Passepartout se je odločil, da kupi pištolo, ker je slišal, da Siouxi ustavljajo vlake in ropajo. Fogg je na ulici srečal Fixa, ki se je delal presenečenega in skupaj sta odšla v razgledovanje. Naletela sta na shod in padla v boj med dvema skupinama. Fix je celo dobil udarec namenjen Foggu. Po pretepu sta imela strgane obleke in sta odšla v trgovino, ter kupila nove. Vrnila sta se v hotel, kjer jih je čakal Passepartout z šestimi pištolami. Odšli so s kočijo do postaje in se vkrcali na vlak.

San Francisco in New York sta bila povezana z dolgo železnico. Potovanje bi moralo trajati 7 dni. Po vlaku so nenehno hodili prodajalci knjig, cigaret in pijače. Uro po odhodu, je začel padati sneg. Zvečer se je vagon spremenil v spalnico s posteljami, da bi potniki lahko zaspali. Fogg, Passepartout, Aude in Fix so cel čas skozi okno opazovali čudovite pokrajine, mimo katerih so šli. V nekem trenutku, je vlak zaustavilo čreda bivolov. Passepartout je bil jezen zaradi zamujanja. Čakali so tri ure, da se je čreda umaknila, da so lahko nadaljevali s potovanjem.

V noči med 5. in 6. decembrom so prišli na področje Utaha. Passepartout je na poti spoznal Williama Hitcha, mornarskega misionarja, ki je v vagonu 117 imel predavanje o mormonizmu. Passepartout je odšel na to predavanje. Hitch je začel govoriti o začetkih mormononskega časa, celo iz svetopisemskega doma. Ko je govoril, so ljudje počasi začeli odhajati, ker je predolgo trajalo. Na koncu je ostal samo Passepartout, ki je, ko se mu je misijonar približal in ga vprašal, če se mu pridruži, pobegnil iz vagona. Vlak je prišel do Velikega jezera. Ustavili so se na postaji v Ogdenu, da naredijo premor. Fogg, Aude in Passepartout so ta čas izkoristili, da se malo razgledajo po mestu. Ko so se vrnili v svoje vagone in ko je vlak že odšel, so zaslišali, da nekdo vpije naj se vlak ustavi. Neki mormon je tekel za vlakom in v zadnjem času skočil v zadnji vagon. Passepartout mu je pomagal in ugotovil, da je pobegnil zaradi prepira v družini.

Passepartout je bil zaskrbljen zaradi snega, ki bi jim lahko pokvaril načrte. Aude je na peronu zagledala Stampa Proctora, Američana, ki je na sestanku želel udariti Fogga. Bala se je, da če ga Fogg vidi, bo poklical Stampa na boj, zaradi tistega, ker se je tako obnašal do njega. Priznala je Fixu in Passepartoutu, kaj jo muči in Fix je rekel, da bo on rešil Stampa. Morajo preprečiti srečanje Fogga in Stampa. Fix je pregovoril Fogga, da zaigrata partijo whista, da ne bi odšel iz vagona. Po nekem času se je vlak ustavil. Passepartout je odšel pogledat, kaj se dogaja. Skrbnik proge je prepovedal strojevodju, da gre naprej, ker viseči most, po katerem bi mogli iti, ni varne – razrahljal se je in ne bi prenesel teže vlaka. Že je bil poslan vlak, ki jih bo peljal naprej, toda potniki bi morali iti peš do naslednje postaje, da pričakajo ta vlak. Toda strojevodja Forster misli, da lahko prečka most, če gre hitro mimo. Potnike je ta novica navdušila toliko, da nihče niti ni želel poslušati Passepartoutov predlog, da naj najprej potniki prečkajo most in nato še vlak. Passepartout se je vrnil v vagon in ni ničesar rekel Foggu. Vlak je s polno hitrostjo šel čez mesto, toliko da se je komaj ustavil na naslednji postaji. Toda takoj, ko so ga prečakli, je most počil in se zrušil z velikim pokom.

Potrebovali so še 4 dni do New Yorka. Fogg je še naprej igral whist. Niti ni opazil, da je v vagon prišel Stamp Proctor. Prekomentiral je Foggovo odigrano igro. Fix se je takoj vmešal in zahteval od Stampa, da poravnata račune. Toda Fogg tega ne dovoli – zahteva zadovoljstvo, ker ga je Stamp užalil. Dogovorili so se za spopad v Plum Creeku, na postaji čez eno uro, kjer vlak stoji 10 minut. Prosil je Fixa, da naj bo njegova priča pri boju in mirno nadaljeval s partijo whista. Ko so prišli v Plum Creek, ko se je Fogg že pripravil na spopad, jih kontrolor opomni, da naj ne grejo iz vlaka, ker morajo zaradi zamude 20 minut, takoj oditi naprej. Kontrolor jima predlaga, naj se bojujeta med vožnjo. Odšli so v zadnji vagon in prosili potnike, da naj gredo ven za trenutek. Fogg in Proctor bosta šla v vagon z dvemi pištoli po šest metkov. Začela bosta streljati, ko lokomotiva prvič zažvižga. Zaslišali so se streli, toda ne iz vagona, temveč od zunaj.

Četa Siouxa je napadla vlak. Nekateri šefi je želel zaustaviti vlak, toda namesto, da ga upočasni, ga je pospešil. Siouxi so napadli vagone in se borili s potniki. Aude se je branila s pištolo. Kontrolor se je boril s Foggom, toda zadel ga je metek. Rekel je Foggu, da se mora vlak ustaviti za 5 minut. Passepartout je na skrivaj odšel iz vagona in ločil lokomotivo od ostalih vagonov. Potniki so povlekli ročno zavoro v vagonih in vagoni so se ustavili tik pred postajo Kearney. Vojaki s postaje so pohiteli na pomoč in Siouxi so pobegnili, ko so jih zagledali.

Izginili so trije potniki, med njimi tudi Passepartout. Najtežje rane je utrpel Proctor. Odpeljali so ga na železniško postajo, da mu pomagajo. Fogg in Aude sta šla skozi brez praske. Fix je bil ranjen v roko. Fox je sklenil, da so Passepartouta ugrabili Indijanci in se odloči, da ga najde, živega ali mrtvega. Fogg je od načelnika vojske zahteval, da sledijo Siouxom. Dal mu je 30 prostovoljcev. Fix je želel iti s Foggom, toda on ga prosi naj ostane z Aude. Vojakom je obljubil 1.000 funtov, če rešijo ujetnika. Fix se je grizel, ker je po vseh potovanjih, spustil Fogga, da mu pobegne. Popoldne se je na postaji pojavila lokomotiva, ki jo je Passepartout odpel. Priključili so jo nazaj za vlak in strojevodja se je odločil, da takoj odidejo naprej, ker že zamujajo 3 ure. Potniki so se vkrcali, toda Fix in Aude sta ostala na peronu. Spustila se je noč in Fogg se še ni vrnil z vojaki. Zjutraj so se zaslišali streli iz pušk. Fogg se je vrnil z vojaki in s tremi potniki, ki so jih Siouxi ugrabili.

Phileas Fogg je sedaj zamujal 20 ur. Passepartout je bil obupan, ker je menil, da je on kriv za to. Fix mu predlaga novo prevozno sredstvo – sanke z jadrom, ki mu jih je predlagal Američan Mudge. Pozimi so te sanke vozile potnike od ene postaje do druge postaje. Če imajo veter, gredo hitreje od ekspresnega vlaka. Fogg predlaga Aude, da ostane na železniški postaji s Passepartoutom in se ne izpostavlja nevarnosti, toda ona to zavrne. Fix je malo omahoval, toda je ostal odločen v izvršitvi svoje dolžnosti. Sanke so vozile po snegu po najkrajši poti. Potniki so drhteli zaradi mraza in vetra. Passepartout nikoli bo pozabil, ker je Fogg žrtvoval lastno življenje, da ga reši. Končno so prišli do Omahe, na postajo iz katere vsak dan odhajajo vlaki. Potniki so hitro skočili v vlak, ki je ravno odhajal. S tem vlakom so prišli v Chicago in se takoj presedli na drugega. 11. decembra ob 23.15 je prišel na obalo reke Hudson, da bi ugotovili, da je ladja Kitajska odpotovala za Liverpool samo 45 minut prej.

Passepartout je bil obupan. Fogg je ugotovil, da ne more oditi niti z eno drugo ladjo, preveč bi zamujal. Odločili so se, da se spočijejo v hotelu na Broadwayu. Fogg je zjutraj rekel Passepartoutu in Aude, da se pripravita in ga počakata v hotelu. V luki najde lastnika ladje Henrietta, kateremu ponudi denar, da ga odpelje v Liverpool. Kapitan zavrne. Nato se Fogg spomni in ga vpraša, če bi za 2.000 funtov po osebi odpeljal štiri ljudi do Bordeauxa. Kapitan Speedy se strinja, ker ne bo skrenil s poti in zaslužil bo denar. Fix ugotovi, da se Fogg ne bo vrnil v London z veliko denarja.

Phileas Fogg je stal na poveljniškem mostu ladnje. Podkupil je vse častnike in mornarje na ladji in ona je zdaj hitela proti Liverpoolu in kapitan je bil zaprt v svoji kabini. Fix je bil navdušen nad Foggovim podvigom, toda mučil ga je sum, da zdaj, ko je ugrabil ladjo, sploh ne gre v Liverpool. Na potovanju je bilo mraz, pihal je veter in upočasnil ladjo. 16. decembra je bil 75 dan odhoda iz Londona. Passepartout je zaslišal pogovor med Foggom in upraviteljem strojev, ki mu je rekel, da ne bo dovolj oglja za vožnjo do Liverpoola, ker vozijo z največjo hitrostjo. Fogg je tega večera ukazal upravitelju, da naj nalaga čim več do naslednjega oglja.

18. decembra je upravitelj obvestil Fogga, da je čez cel dan porabil ves oglje. Popoldne je ukazal Passepartoutu, da pripelje kapitan Speedyja. Fogg mu ponudi, da kupi njegovo ladjo, ker bo zažgal nadgradnjo ladje, da bi to izkoristil namesto oglja. Fogg kapitanu ponudi 60.000 dolarjev. Kapitan se strinja, z zahtevo, da ladji ostane železni trup in stroj. Ob enih ponoči je Henrietta zaplula v luko Queenstown. Izkrcali so se iz ladje. Fix je v tem trenutku pomislil, da aretira Fogga, toda iz nekega razloga tega ni naredil. Odšli so v vlak in ob zori prišli v Dublin. Nato so se vkrcali na ladjo in 21. decembra ob 11.40 prišli v Liverpool. Fogg je potreboval samo še 6 ur do Londona. Nato je prišel Fix, mu pokazal nalog za aretacijo in mu odvzel prostost.

Phileas Fogg je bil zaprt v carinskem uradu, kjer bi moral prenočiti in čakati, da ga odpeljejo v London. Aude ni ugotovila, kaj se je zgodilo, dokler ji Passepartout ni povedal celotne zgodbe. Passepartout je znoval okrivil sebe, ker če bi povedal Foggu vse o Fixu, do vsega tega ne bi prišlo. Fogg je mirno, hladnokrvno sedel na klopi in ni mogel zaznati, če je besen, zaradi vsega, kar se je zgodilo. Ob 14.22 se je zaslišal hrup. Prišla sta Passepartout in Fix, ki se je razjezil, ker je bil banke aretiran že tri dni prej. Fogg je prišel k detektivu in ga udaril s pestjo, kar je razveselilo Pasepartouta. Odšli so na postajo, toda ekspresni vlak je že odšel. Fogg naroči poseben vlak. Ob 15 uri popoldne je vlak odhitel, v katerem so bili samo Fogg, Aude in Passepartout. Toda na številnih mestih so morali čakati. Na koncu je Phileas Fogg prišel v London 21. decembra ob 20.50. Izvedel je pot okoli sveta, vrnil se je 5 minut prepozno in izgubil stavo.

V mestu je bilo mirno, pred Foggovo hišo ni bilo nikogar. Ko so odšli iz železniške postaje, je Fogg napotil Passepartouta, da jim kupi živila za domov. Fogg je na svoj običajen miren način pretrpel poraz. Odšel je domov, ni želel z nobenim govoriti. Zjutraj je rekel Passepartoutu, da pripravi Aude zajtrk. Tudi Aude in Passepartout sta bila v skrbeh za Fogga. Fogg celo ni odšel v klub Reform tega dne, kot je to običajno delal vsak dan od pol dvanajstih. Ni šel niti v banko, da izplača prijatelje, ker so imeli potrjen ček in le dvigniti niso mogli. Torej ni bilo potrebe, da odide iz hiše. Ob 19 uri se je zmenil za sestanek z Aude. Povedal ji je, zakaj jo je pripeljal v Anglijo, ker zdaj ji nima ničesar dati, vse je izgubil. Aude se mu zahvali, ker ji je rešil življenje in mu ponudi, da postane njegova žena. Fogg se strinja in ji prizna, da jo ljubi. Pošlje Passepartouta, da gre do častitega Samuela Wilsona in se zmeni za poroko jutri, v ponedeljek.

Javno mnenje se je o Foggu hitro spremenilo, ko so ugotovili, da je pravi lopov aretiran. Časopisi so zaživeli, spet so se začele delati stave. Na dan, ko bi se Fogg moral vrniti, so njegovi prijatelji čakali v klubu Reform. Ugotovili so, da bo Fogg zamudil, ker vejo, da ni prišel z vlakom iz Liverpoola ob 19.23. Predpostavljali so ja izgubil stavo. Ob 20 uri 44 minut in 57 sekund je v klub prišel Phileas Fogg in za njim navdušena množica. Kako se je to zgodilo? Phileas Fogg je poslal Passepartouta k duhovniku. Domov se je vrnil ves pretresen in zadihan, ob 20.38 tudi obvesti Fogga, da ni nedelja, temveč da je sobota – prišli so 24 ur prej. Ostalo jim je še deset minut časa. Fogg je skočil v kočijo in pohitel v klub Reform. Prepotoval je svet in dobil stavo. Fogg je privarčeval en dan in tega se ni zavedal. Ker je potoval na vzhod, je pridobil en dan. Če bi šel na zahod, bi ga izgubil. Če bi Passepartoutova ura poleg londonskega časa lahko pokazala tudi datum, bi ugotovili, da je prišel pravočasno.

Fogg je dobil 20.000 funtov in na potovanju je porabil 19.000. Dobiček ni velik, toda vseeno je stavil zaradi boj in ne dobička. In teh 1.000 je razdelil Passepartoutu in Fixu, čeprav je Passepartoutu odpil strošek plina. Fogg ponovno vpraša Aude, če se želi poročiti z njim, glede na nove okoliščine. Nej se mora zahvaliti, ker se je želela poročiti z njim in je tako Passepartout odšel do duhovnika in ugotovil kateri dan je. Poročila sta se v ponedeljek, s Passepartoutom kot pričo. Nekateri bodo rekli, da Fogg ni ničesar pridobil s potovanjem okoli sveta, toda dobil je ženo, zaradi katere se počuti najbolj srečen človek na svetu.

Vrsta dela: pustolovski roman

Tema dela: potovanje Philleasa Fogga okoli sveta v roku 80 dni

Čas nastanka: 2. oktober 1872 – 22. december 1872

Mesto nastanka: vse postaje na poti okoli sveta: London, Suez, Bombay, Calcutta, Hong Kong, Yokohama, San Francisco, Dublin, New York

Osebe: Philleas Fogg, Passepartout, detektiv Fix, Aude, vodič Pars, Francis Comarty, kapitan Speedy…

Opis oseb

Philleas Fogg: skrivnosten, vljuden in predvsem gospod; ne pripada nobenemu upravnemu odboru; je član kluba Reform; bogat, toda ne zapravlja denarja; zanima ga znanost; govori samo toliko, kolikor mora; rad bere časopis in igra whist; nima družine niti sorodnikov; ima okoli 40 let; plemenitega obraza, visoke postave, blond lase; miren, tih, hladen; nikoli se mu ne mudi in vedno pride pravočasno; junak in glavni protagonist romana: njegova zbranost med celotnim potovanjem impresionira Passepartouta, toda tudi ostale junake; radodaren do sopotnikov; je pošten in časten; nekajkrat reši Passepartouta; svojo velikodušnost pokaže tudi na koncu, ko Fixu da denar od stave, čeprav ga on ni zaslužil.

Jean Passepartout: Parižan, ki že pet let živi v Angliji; ima okoli 30 let; opravljal je nekaj del (akrobat, gimnastičar, serviser, gasilec…); vdan in vedno pripravljen pomagati; modrih oči, rumenega obraza, širokih ramen, močne postave in rjavih las; iskren, toda tudi šaljiv človek; vdan Foggu in dela vse, da bi mu pomagal in čeprav v nekaterih primerih pade v težave, ki jim oteži pot; išče mir v življenju in nato konča na potovanju okoli sveta; pogost ne razume Fogga, toda ga očara s svojo dobroto.

Aude: Perzijska princesa, ki je zgodaj ostala brez staršev; takrat je bila prisiljena v poroko s starim radžo; kmalu bi jo zažgali na grmadi, toda Fogg in Passepartout jo rešita; potuje s Foggom; na začetku do njega čuti hvaležnost, toda kasneje preraste v ljubezen; močna in impulzivna ženska; ne boji se nevihte niti težav, ki so jih doletele na poti; občuduje Foggov pogum.

Detektiv Fix: išče tatu in je prepričan, da je to Fogg; vztrajen pri svojem delu, ker mu bo to zagotovilo narado; vedno prinaša napačne zaključke o Foggu in naravi njegovega potovanja; postavlja jim ovire, da bi jih zadržal v Indiji in aretiral; iznajdljiv in prebrisa; igra prijatelja Passepartoutu samo, da bi izvlekel informacije; nizek in živčen človek; brezobziren, misli da ima vedno prav.

Opomba o avtorju

Jules Verne je francoski pisatelj romanov za otroke in odrasle in pionir znanstvene-fantastike. V mladosti ga je zanimalo gledališče in je napisal niz obsežnik libretov. Nato so njegovo domišljijo razburkali znanstvena odkritja, oddaljeni kraji, zahtevna potovanja, raziskovalni podvigi.

Rodil se je leta 1828 v mestu Nantesi (Francija) v družini očeta odvetnika, ki ga Jules ni želel naslediti v odvetniški pisarni.

Po zaključku študija prava v Parizu, se je Jules odločil, da se osredotoči na literaturo. Kot enajstletnik, se je vkrcal na ladjo, ki naj bi odplula v Indijo, vendar ga je njegov oče ustavil. Ljubezen do morja, ga je vodila do starosti.

Jules Verne je v svojih romanih raziskoval ne le samo morja, ampak tudi luno, podzemlje in ostale kontinente. Delo, ki ga je napisal za mlade ima naslov Nenavadni izleti in vsebuje 63 romanov znanstveno-fantastičnega in pustolovske vsebine. Med njimi je tudi delo Dvajset tisoč milj pod morjem.

Prvi roman z naslovom Pet tednov v balonu je napisal leta 1862. Samo leto kasneje izidejo dela: Od Zemlje do Lune, Pot v središče Zemlje, Avanture kapitana Hanterasa, Pot okoli Lune…

Umrl je kot bogataš 24. marca 1905. Najbolj zanimivo je bilo to, ker je bil prepričan, da se bo prej ali slej njegova domišljija uresničila.