Trije mušketirji

V romanu “Trije mušketirji” je avtor Alexandre Dumas opisal dogodivščine mušketirjev, ki temeljijo na zgodovino. Roman je bil objavljen leta 1844, nekaj let pred izbruhom Francoske revolucije leta 1848.

Avtor je v romanu opisal dogodke, ki so vodili do revolucije in je tako pisal o krivicah, ki so se takrat zgodile, zlorabah in nelogičnih dogodkov tistega časa. Na ta način je romanu podal politično noto, ki opisuje slabe odnose med francoskimi republikanci in monarhisti. Oče avtorja Thomasa-Alexandra Dumasa je bil spoštovan general v vojski na strani francoskih republikancev v času Francoske revolucije.

V uvodnem delu romana so prve besede posvečene na spomin gospoda d’Artagnana (1700). Avtor se v teh stavkih imenuje za svoj izvor, pravzaprav roman Gatiena de Courtilz de Sandrasa, katerega je v Amsterdamu objavil Pierre Rouge. Ta roman je Dumas odkril v času svojih zgodovinskih raziskav Louisa XIV.

Roman “Trije mušketirji” je kombinacija romantike, akcije in zgodovine in te zvrsti, ki so zastopane v eni od knjih, so danes zelo priljubljene.

Vrsta dela: roman

Mesto nastanka: Anglija in Francija

Čas nastanka: 17. stoletje

Tema dela: dogodivščine treh mušketirjev in d’Artagnana.

Ideja dela: veliko srce in pogum premagata vse življenjske prepreke in nevolje.

Trije mušketirji obnova

Avtor nam predstavi zgodbo, ki opisuje življenje mladega moškega d’Artagnana, ki zapusti svojo družino v Gascoyiji (pokrajina Francije), da bi poiskal boljše mesto za življenje. Oče mu je zapustil darila in to so konj, petnajst kron in pismo, ki mu bo pomagalo, da spozna M. de Trévillea, glavo Kralja mušketirjev. Mama mu je dala zdravilo, ki mu lahko pozdravi vse rane.

D’Artagnan je na svoji poti v mestu Meungu naletel na človeka, ki je žalil njega in njegovega konja. Spodbudil ga je na dvoboj, toda med dvobojem se je njegov meč zlomil. D’Artagnan je bil poražen, ker so človeku na pomoč priskočili tudi njegovi sužnji. Potem mu je človek ukradel pismo, ki ga je potreboval, da mu pomaga spoznati glavo Kralja mušketirjev.

D’Artagnan je izvedel, da se je čovek srečal z eno žensko z imenom Milady. Ona je dobila navodila, da se vrne v Anglijo, da bi vohunila za vojvodo od Buckinghama.

Voden z veliko poguma je d’Artagnan odšel v Pariz, v hišo M. de Trévillea. Tam se je srečal s skupino mušketirjev. V skupini so bili lep, visok človek z imenom Porthos in učen človek Aramis, ki je želel postati duhovnik. Opazil je, da skupina mušketirjev spoštuje kralja Louisa XIII in sovraži kardinala Richelieua, kateremu nasprotujejo, kadar imajo priložnost za to. On je njihov glavni tekmec za oblast v cesarstvu.

D’Artagnan je dobil dovoljenje za vstop v notranjo komoro M. de Trévillea, toda preden je moral karkoli povedati, je M. de Tréville poklical v svojo skupino Athosa, Porthosa in Aramisa. Takoj na začetku jih je zmerjal, zaradi nedavnih spopadov in to ne zato, ker so se borili, temveč zato, ker so se izgubili od kardinalove straže. Ranjeni Athos ni bil prisoten, toda kasneje je prišel in poskušal skriti svojo bolečino.

Potem, ko so vsi trije zapustili kraj sestanka, je Tréville rekel d’Artagnanu, da ga še vedno ne more priznati mušketirjem, ker se ni nikoli boril in nima teh izkušenj. Toda dal mu je priložnost, da se priključi vojaški akademiji skozi katero ga bo nadziral. Tréville je bil nekoliko skeptičen do d’Artagnana, ker je mislil, da bi lahko bil Richelieuov vohun in ga je zaradi tega postavil na test. Toda v globini duše je vedel, da je iskren in pošten.

Na koncu pogovora je d’Artagnan skozi okno opazil plemiča, ki ga je užalil v Meungu. Hitro je odhitel iz Trévilleove hiše, da bi ga našel, toda na poti je srečal Athosa, Porthosa in Aramisa, ki so ga poklicali na dvoboj. V tem času je popolnoma izgubil plemiča za katerim je odšel. Mislil je, da bo umrl, zato je pristal na dvoboj.

Ko sta bila pripravljena na dvoboj, je mušketirje napadla kardinalova straža. D’Artagnan se je priključil mušketirjem in vsi skupaj so jih lahko premagali. Namreč d’Artagnan je odstavil dva najboljša kardinalova vojaka.

Naslednji dan, preden se je srečal s kraljem, je eden izmed kardinalovih vojakov napadel d’Artagnana. To je pripeljalo do upora in mušketirji so znova zmagali. Louis XIII se je kmalu zatem odločil, da jih odlikuje, s čimer ni bil niti malo zadovoljen Richelie in se je odločil, da se jim bo maščeval.

Potem, ko so prejeli nagrado od kralja, so skupaj jedli in pili. Zaposlili so služabnika za d’Artagnana, ki mu je bilo ime Planchet. Po tem dnevu je d’Artagnan vedel veliko več o svojih prijateljih, njihovih življenjih in služabnikih. Toda ni vedel njihovih pravih imen. Athos, Porthos in Aramis niso bila njihova prav imena. Takrat je d’Artagnan sprejet kot kadet.

Nekega dne ga je M. Bonacieux, d’Artagnanov lastnik obvestil, da je njegova soproga Constance ugrabljena. D’Artagnan je izvedel, da jo je ugrabil človek, ki ga je užalil v Meungu. Namreč Constance je ugrabil kardinalov agent, da bi izvedel informacije o prihodu vojvode iz Buckinghama v Pariz, ki je zaljubljen v kraljico. Načrt je, da bo vojvoda aretiran.

Bonacieux je obljubil d’Artagnanu, da ga bo osvobodil plačevanja davkov, če mu pove podatke, ki ga zanimajo. Znova je na ulici srečal ugrabitelja, toda spet mu ni mogel slediti.

Kasneje istega dne so M. Bonacieuxa prišli aretirat štirje hišniki. Mušketirji so se odločili, da ne bodo storili ničesar, da bi to preprečili, ker so vedeli, da gre za past. Naslednji dan so nadzirali kardinalovo hišo in opazili so, da vsi, ki so vstopili, so bili zaslišani iz strani kardinalovih agentov. Na dan, ko je prišla Constance je D’Artagnan nemudoma posredoval in jo je rešil. Odpeljal jo je na varno mesto, da bi ji izpovedal ljubezen.

Razmišljal je, da obišče Aramisa in napotil se je k njemu. Bil je presenečen, ko je zagledal Conctance, kako se približuje Aramisovi hiši in pri tem govorila z žensko. Približal se ji je in jo vprašal, če pozna Aramisa in ona ga je vprašala, če se želi z njo odpraviti na naslednjo destinacijo. Ko je prišel domov, je izvedel, da je Athosa aretirala straža, ki ga je zamenjala z d’Artagnanom. Bili so prepričani, da imajo pravo osebo. Šel je ven, da bi našel Porthosa in Aramisa in znova je na poti srečal Constance. Tokrat jo je srečal s čudnim “mušketirjem” za katerega se je izkazalo, da je George Villiers, vojvoda od Buckinghama.

Constance je odpeljala Buckinghama na skrivno mesto, da bi se srečal s kraljico in da bi ji izpovedal svojo ljubezen. V zameno mu je kraljica podarila majhno škatlico z rožami, ki je bila sestavljena iz dveh diamantov, ki jih je dobila od kralja.

V ujetništvu so Bonacieuxu grozili kardinalovi agenti in od njega so zahtevali, da jim pove vse kar ve o obnašanju svoje žene. Bonacieux je Richeliju dal pomembne informacije in on je bil prepričan, da je zdaj njegov vohun. Athos je bil obravnavan na isti način, toda on ni želel ničesar razkriti. V času spraševanja je bilo ugotovoljeno, da je človek, ki je napadel d’Artagnana in ki je ugrabil Constance bil Comte de Rochefort, najboljši agent in prva roka kardinala.

Kasneje je bilo poslano pismo preko glasnika Milady v Anglijo. Ona je morala ukrasti dva diamantna kamna vojvodi od Buckinghama. V času je d’Artagnan obvestil Trévilleja, da je Athos aretiran. Tréville je takoj odšel k kralju in zagotovil njegovo osvoboditev celo brez kardinalovega soglasja. Ko je Tréville odšel je Richelie rekel kralju, da je vojvoda od Buckinghama v Parizu zadnjih pet dni.

Kralj je bil besen, misleč da ga je kraljica izdala. Richelie ga je prepričala, da ga ni osramotila, ampak je delala načrte s sovražniki Francije. Richelie je prosil kralja, da obsodi kraljico in vzame osebo, katera bi jo raziskala s ciljem, da zbere še več informacij, da bi zaščitila njeno krivdo. Iskanje razkriva zaroto s kraljem Španije, kraljičinim bratom. Kralju je odleglo, ker ga je bolj skrbela kraljičina nezvestoba kot pa izdaja.

Kralj je bil potem zelo srečen in odločil se je, da priredi svečanost v čast kraljice. Richelie mu je predlagal, da pove kraljici, da v času svečanosti da diamante, ki ji jih je podaril za rojstni dan.

Ko je Louis obvestil kraljico o zabavi in o tem, da bi rad, da nosi diamante, katere ji je on poklonil, je kraljico zagrabila panika. Toda Constance je slišala pogovor in takoj je predlagala, da odide njen mož k Buckinghamu in vrne diamante. Ko je odšla k svojemu možu je opazila, da je on zdaj morda na strani Richelieja in da mu ne more zaupati takšno sporočilo. D’Artagnan je slišal pogovor iz svoje sobe in je rekel, da bo on prenesel sporočilo. Constance se je strinjala s tem in mu je dala denar, ki ga je njen mož dobil od kardinala. Toda ni slišala, da je njen mož govoril z Rochefortom in da je nameraval izdati njo in kraljico.

D’Artagnan je vedel, da mora takoj odpotovati v London in odšel je do Trévilleja, da bi prosil dva tedna dopusta. Tréville se je strinjal, toda zahteval je, da gre s svojimi prijatelji. Tako so se štirje prijatelji srečali na poti do obale. Ko so prišli do Calaisa je mladi Gascon ukradel potniško dovoljenje od Comte de Vardes, prečkal kanal in poiskal Buckinghama. V palači pri vojvodi ga je d’Artagnan obvestil o novostih. Buckingham je opazil, da sta izginila dva diamanta. Takoj je zaprl vse dostope do Anglije, da bi preprečil izginotje diamantov iz dežele.

Potem je ukazal svojemu zlatarju, da naredi duplikate diamantov, da bi jih d’Artagnan lahko odnesel kraljici. Poleg tega mu je podaril hitre konje za njega in njegove prijatelje, ter zagotovil pot, da bi lahko srečno prišli v Pariz.

Na slovesnosti se je kraljica prikazala brez dveh diamantov in Richelie je bil zelo srečen, ker načrt deluje. Toda potem, ko se je preoblekla v drugo obleko, se je vrnila z dvanajstimi diamanti in tako presegla Richelieuja, ki je vseeno upal, da jo bo razkrinkal pred kraljem z dvema lažnima dimantoma, ki mu jih je dal Buckingham in katere je za njega ukradla Milady.

D’Artagnan, kateri jim je pomagal je bil nagrajen in Constance ga je preživela v hotelu de Ville do kraljice, kjer je dobil dovoljenje, da ji poljubi roko. Kraljica ga je nagradila s prstanom in on je želel, da Constance do njega čuti tisto kar on čuti do nje. Temu ni bilo tako. Morda bo tako v prihodnosti.

Ko se je vrnil domov, ga je tam čakalo Constancino pismo v katerem ga je prosila, da se zvečer srečata na skrivnem mestu. O vsem je obvestil Trévilleja, ki mu je svetoval, da naj bo previden, ker gre morda za izdajo. Predlagal mu je, da naj gre iz mesta in ugotovi, kje so njegovi prijatelji. D’Artagnan je vztrajal, da se najprej sreča s Constance, toda njegov sluga Planchet mu je rekel, da je tega jutra M. Bonacieux imel čuden obraz, ko sta govorila, zato bi lahko šlo za past. Toda oba sta odšla, da se srečata s Constance, toda preden sta prišla je d’Artagnan pustil Plancheta v kavarni.

Sam je odšel na mesto, kjer bi se moral srečati s Constance, toda našel je le izropano sobo. Potem je spraševal sosede in prišel do zaključka, da je Constance znova ugrabil Rochefort s pomočjo njenega naivnega moža.

Naslednje jutro se je odločil, da ugotovi, kaj se je zgodilo z njegovimi prijatelji. Našel je Porthosa, ki si je opomogel od ran, ki jih je dobil v kavarni med bojem. Medtem, ko si je opomogel, je zapadel v velike dolgove v igrah na srečo, katere ni mogel vrniti, ker je vložil ves svoj denar. Njegova ljubica, srednjeveška odvetnikova žena z imenom Coquenard ni želela plačati njegovih dolgov. V času je njegov služabnik Mousqueton ukradel hrano in vino in onadva sta si postregla. D’Artagnan je plačal njegove dolgove in odšel poiskati Aramisa. Našel ga je tam, kjer ga je pustil in on je prav tako okreval od poškodb. Čas je preživel v pogovoru z dvema klerikoma, ki sta ga učila, kako postati duhovnik. Potem, ko sta končala pogovor, mu je d’Artagnan dal pismo njegove ljubice Duchesse de Chevreuse. Takoj je pozabil na misli, da zapusti mušketirje in se posveti duhovništvu.

D’Artagnan je naprej odšel iskati Athosa, ki se je zaklenil na podstreho v kateri je odsedel, ker je bil tam napaden. Lastnik prostora je ugotovil, da je to narobe in je prosil Athosa, da odide, toda on je to zavrnil. D’Artagnan ga je prepričal, da bi bilo najboljše, da se umakne in kmalu zatem mu je Athos povedal žalostno zgodbo o svojem zakonu. Namreč on se je kot mladenič poročil s čudovito punco, katere brat je bil kaplan. Toda kasneje je ugotovil, da mu je bil za vratom kraljev rabelj. Ker je bil razburjen, ko je izvedel, da je njegova žena kriminalka, se je odločil, da obesi za drevo. To je tudi storil, toda ona je uspela pobegniti. Na poti do Pariza so štirje prijatelji igrali igre na srečo in na koncu prodali čudovite konje, ki so jih dobili za darilo od Buckinghama.

Na poti nazaj v Pariz so trije mušketiriji ugotovili, da se jim bo d’Artagnan kmalu pridružil kot eden izmed Kraljevih mušketirjev in da kralj načrtuje vojno proti La Rochelleju. Potrebovali so denar, da se ustrezno pripravijo za vojno in na pamet so jim padli diamanti, ki jih je d’Artagnan dobil za darilo od kraljice. Odšli so poiskati denar in Porthos je prosil svojo ljubico, da jim pomaga. Pred tem se je odločil, da jo naredi ljubosumno s tem, da zavede neznano, čudovito dekle v cerkvi. D’Artagnan, ki je vohunil za njim za stebrom, je prepoznal v tem dekletu Milady in sledil ji je naprej. Ko jo je našel, je videl, da ona govori s Comte de Vardesom od katerega je ukradel potniško dovoljenje. Prav tako je ugotovil, da je ona sestra Lorda Wintera, Barona of Sheffielda, Angleža ki je igral igre na srečo s Athosom in osvojil d’Artagnove konje. Po neprijetnem pogovoru se je d’Artagnan z Lordom Winterom zmenil za boj.

V času boja, so štirje prijatelji premagali Lorda Wintera in njegove angleške prijatelje, ter Athos je ubil svojega nasprotnika, ker je zaradi njega bila razkrita prava identiteta.

D’Artagnan je imel priložnost premagati in ubiti Lorda Wintera, toda vseeno mu je prizanesel in Lord ga je povabil na večerjo v svoj dom. Na večerji je bila tudi Lady Clark (Milady). Milady ga je sprejela dostojno in vljudno, toda d’Artagnan je opazil njen zaskrbljen obraz, katerega je imela vsakič, ko je mislila, da je on ne gleda. Prišel je vsak dan, toda nikoli ni opazil pogledov polne občudovanja, katere mu je predlagala služkinja Lady Clark – Kitty.

V tem času je Porthos pogosto prihajal na večerje v hišo svoje ljubice in njenega moža, toda kmalu je ugotovil, da sta zelo skromna. Postrežen je bil s slabo hrano, toda ljubica mu je obljubila, da ga bo usposobila za vojno, tako da mu bo kupila opremo, ko bo na razprodaji in da mu še dala dodatnih 800 livresov.

D’Artagnan je nadaljeval z obiskovanjem Lady Clark vsak dan in se zaljubil v njo. Nekega dne ga je Kitty opozorila na to, da Milady do njega čuti veliko ljubosumja in se mu želi maščevati zaradi nerazložljivih razlogov.

D’Artagnan je vedel, da je Kitty zaljubljena v njega in odločil se je, da izkoristi njeno naklonjenost do njega, da bi osvojil Milady. Toda kmalu, ko je slišal njun pogovor, spremeni načrt in se odloči za ljubezen s Kitty, da bi se maščeval. Kitty ni imela ničesar proti.

Potem, ko je zaustavil nekaj ljubezenskih pisem, katera je Milady pisala Comte de Vardesu je načrtoval svoje maščevanje tako, da se bo pretvarjal, da je grof v Miladyini sobi.

Aramis je dobil veliko vsoto denarja od svoje ljubice v Tourusu. Porthos ni dobil ničesar od Madam Coquenard, dobil je le d’Artagnanovega starega konja in neuporabno mulo za svojega služabnika. Toda vrnil je obe živali in se odločil kaznovati svojo ljubico.

Tisto noč se je d’Artagnan odločil izvesti svoj načrt. Pretvarjal se je, da je grof Comte de Vrades in se ljubil z Milady v njeni temni sobi. Ona je bila zelo srečna in kot znak hvaležnosti in ljubezni je svojemu ljubimcu dala prstan. Obljubila mu je, da se bo maščevala d’Artagnanu, ki je želel uničiti njenega ljubimca.

Kitty je počilo srce, toda opomogla si je, ko je d’Artagnanu prinesla pismo njegove ljubice, katerega je ona napisala Vardesu. V njem je zahtevala, da se znova srečata. D’Artagnan je skrbno načrtoval odziv in ji je rekel, da mora počakati, dokler se ne sreča z drugimi ljubicami.

D’Artagnan je zahteval nasvet tudi od Athosa, kateri mu je rekel, da naj se pokori Milady. Ko mu je d’Artagnan pokazal prstan, ki ga je dobil od Milady, ga je on prepoznal kot družinski zaklad, ki ga je dobil od svoje žene.

D’Artagnan se je izogibal Milady dva dneva, toda tretji dan ga je Milady poklicala k sebi. Obljubila mu je svojo ljubezen, če bo on v zameno ubil grofa. D’Artagnan se je takoj strinjal in sebi je rekel, da je to najbolj nevarna ženska, ki jo je kdaj koli spoznal. Večer je preživel z Milady in kmalu sta se ljubila, rekel ji je, da se je pred tem pretvarjal, da je Comte de Vardes. Milady je bila zelo jezna in odločila se je zapustiti posteljo. D’Artagnan jo je zagrabil za spalno srajco in na njeni rami je odkril oznako Kraljevega rablja.

Ker je zdaj d’Artagna vedel za njeno skrivnost, se je Milady odločila, da ga bo takoj ubila. Vzela je nož in ga želela zaboditi, toda on se ji je izmaknil in pobegnil. Odšel je k Athosu in mu povedal celotno zgodbo. Rekel mu je, da je zdaj prepričan, da je Milady kriminalka, ki jo je Athos obesil. Odločila sta se, da prodata prstan, ki ga je d’Artagnan dobil od Milady in s tem denarjem bo kupil opremo, ki jo bo potreboval za prihajajočo bitko. Aramis je pomagal Kitty, da zapusti Pariz in postane služkinja njegovi ljubici.

Zdaj so štirje prijatelji opremljeni in čakajo pripravljeni na bitko. Toda preden se je bitka začela je d’Artagnan dobil dva pisma. Eno pismo je bilo od Constance. Ona mu je v pismu napisala, da se bosta morda srečala in to če pride v določenem času na določeno mesto. V skladu z navodili je prišel in se srečala. Drugo pismo je dobil od kardinala Richelieuja. Ko je d’Artagnan obiskal kardinala ga je on lepo pričakal in mu ponudil mesto v svoji straži. D’Artagnan je ponudbo zavrnil in kardinal mu je rekel, da ga ne bo več ščitil, če bo še naprej nadaljeval po svoje.

D’Artagnan je s stražo odšel k La Rochelleju in njegovi trije prijatelji so zaostajali za njim in kmalu so se pripravili za bitko.

Potem, ko je prišel v La Rochelle je na d’Artagnana poslal dva morilca. On jima je pobegnil in ulovil je enega izmed njih z imenom Brisemont. Nato je ugotovil, da sta oba morilca bila plačanca iz stani Milady, da ga ubijeta.

D’Artagnan je prizanesel svojemu morilcu in s tem si je pridobil njegovo zaupanje. Tako je ugotovil, da Milady načrtuje ugrabitev Constance, ki se skriva v samostanu.

D’Artagnan je z vsakim dnem vse bolj hrepenel za svojimi prijatelji. Nekega dne je dobil pismo, ki je bilo naslovljeno na njegove prijatelje in poleg pisma je bila dostavljena steklenica vina. Poklical je nekatere izmed svojih prijateljev stražarjev, da pijejo z njim. Planchetu in Brisemontu so zaupane vse naloge v zvezi z zabavo v čast kralju. Streljanje bi moralo napovedati njegov prihod.

Ko so se vrnili iz zabave, so našli Brisemonta kako umira, verjetno od strupa, ki ga je popil z vinom. Vsi so sumili Milady.

Nekega večera so se trije mušketirji zunaj zabavali in na poti domov so srečali Richelieuja. Poklical jih je, da ga pospremijo do mesta, kjer so pravkar pili. Tam bi se moral Richelie srečati z Milady in ona je bila v spremstvu Rocheforta.

Mušketirji so odločili, da bodo počakali zunaj, da slišijo pogovor. Richelie je želel, da Milady odide v Anglijo in se sreča z Buckinghamom. Morala bi ga obvestiti o tem, kaj se bo zgodilo, če Anglija še naprej nadaljuje z vojno proti Franciji. Namreč takrat bo kardinal osramotil kraljico za vedno z informacijami katere hrani. Če načrt ne uspe, se je Milady strinjala z načrtom, da ubije Buckinghama, toda za vse to kar mora storiti je zahtevala pisno potrdilo od Richelieja. Prav tako bo zahtevala od kardinala, da se ji pomaga maščevati, pravzaprav poiskati mesto, kjer je kraljica skrila Constance in da zasužnji d’Artagnana in da ga ubije.

Athos se je kmalu zatem začudil in hitro prišeč ven, ter se pretvarjal, da se vozi v družbi straže. Toda, ko je kardinal zapustil mesto sestanka, se je vrnil nazaj. Skregal se je z Milady in ji grozil, da jo bo ubil, če mu ne da pismo, ki ga je dobila od Richelieuja. Prav tako jo je opozoril, da jo bo ubil, če na kakršen koli način rane d’Artagnana.

Ko so se trije mušketirji končno srečali s d’Artagnanom, so se želeli pogovoriti na samem, toda niso našli primernega mesta, dovolj tiheha in varnega. Stavili so z drugo skupino vojakov, da lahko zadržijo sovražnike vsaj eno uro. Ko so se vrnili v trdnjavo so našli mrtve vojake, zato so z njih vzeli orožje, katero je bilo še uporabno. Nato so se vsedli in jedli.

Preprosto so se branili pred napadom sovražnikov in med tem časom so obvestili d’Artagnana o Miladyinem pogovoru z Richeliejem in o sestanku Athosa z Milady.

Po predelanih nekaj možnosti so se odločili poslati dva služabnika Bazina in Plancheta, da opozorita Lorda Wintera in kraljico o smrtonosnem načrtu na katerega se pripravljata Milady in kardinal. Potem so se mirno vrnili v kamp, kjer jih je z vzklikom pričakalo na tisoče zadovoljnih francoskih vojakov.

D’Artagnan je napredoval v zboru mušketirjev, kar je bila nagrada Richelieja za njegov pogum. Kljub nezadovoljstvu svojih prijateljev se je d’Artagnan odločil prodati diamante, ki jih je dobil od kraljice, da bi pripravil služabnike za pot. Služabniki so na koncu opravili svojo nalogo.

Milady je prišla v Anglijo kmalu, ko je Planchet že prenesel sporočilo in je bila aretirana, ter njeno aretacijo je izvedel Lord Winter. Zdaj je vedel, da je zakon njegovega brata in Milady lažen, ker je ona že imela moža v Franciji.

Winter je pojasnil Milady njena pravila. Rekel ji je, da bo ujeta tri tedne in v tem času ne sme videti nobenega, niti govoriti z nobenim. Po tem bo poslana v izgnanstvo in nikoli se ne bo več smela vrniti v Anglijo, niti v druge dele Evrope. Pustil jo je v družbi Johna Feltona, ki je moral skrbeti za njo. John Felton je bil zvest častnik, ki je bil imun na Miladyine goljufije.

Vojna se še ni končala. Nekega dne je Richelie srečal štiri prijatelje in njihove služabnike, kako počivajo na plaži. Od njih je poskušal izvedeti nekatere informacije, toda to mu ni uspelo. Aramis je pravzaprav dobil pismo svoje ljubice v katerem ga je obvestila o tem, da se Constance skriva v samostanu v Bethuneju.

V tem času v Angliji je Milady poskusila vse, da bi pobegnila. Vsak dan se je poskušala vse bolj zbližati z mladim vojakom, ki jo pazi, da bi pridobila njegovo naklonjenost. Poskusila ga je prepričati, da je Puritanka, ki jo je Buckingham preganjal zaradi vere. Poleg tega je povedala vojaku, da ji je Buckingham odvzel devištvo, potem ko jo je omamil in označil z oznako, da ji nihče ne bi verjel. Felton ji je na koncu verjel, prepričala ga je, da jo spusti in ubije Buckinghama.

Lord Winter je poslal Feltona na dopust, toda on se je te noči vrnil in odprl okno, da bi Milady lahko pobegnila. Kmalu zatem je ubil Buckinghama. Šele, ko so ga ujeli je ugotovil, da je Miladyin čoln že daleč in da je vse kar mu je povedala le laž.

Kralj je bil že utrujen od vojne v La Rochelleju in je iskal mušketirje, da ga spremljajo na poti v Pariz. Potem, ko so kralja pospremili v Pariz, so se hitro odpravili v Bethune, da bi rešili Constance, ker so vedeli, da je Milady svobodna in da jo bo kmalu našla ter ubila.

D’Artagnan je znova srečal Rocheforta, toda pot mu je bila preprečena do njega in mu ni mogel slediti. Po nekaj dnevih je Milady prišla v samostan v Bethuneju. Obtožila je predstavnico samostana, da ne podpira kardinala in uspela jo je prepričati, da jo Richelie preganja. Predstavnica jo je predstavila z še nekaj žrtvami in ena izmed njih je bila Constance.

Milady je prepričala Constance, da je prijateljica d’Artagnana in Constance ji je razkrila, da d’Artagnan pride danes. Kmalu je človek prišel v samostan in izkazalo se je, da je to Comte de Rochefort. Kmalu, ko mu je Milady prenesla vse novosti, je odšel k kardinalu, da bi mu vse prenesel. Milady je bila pripravljena, da jo Rochefortov služabnik odpelje iz samostana v Armenieres. Prepričala je Constance, da odide z njo, toda nato sta v daljavi slišale prihod konja, prihajali so štirje mušketirji. Milady je bila pripravljena pobegniti skozi vrt samostana, toda Constance se s tem ni strinjala, zato jo je Milady zastrupila. Nato je sama pobegnila. Ko so mušketiriji prišli Constance niso mogli več pomagati in je umrla.

Kmalu zatem je prišel Lord Winter in v spremstvu štirih mušketirjev so zapustili samostan, da bi našli Milady. Našli so sporočilo, ki je padlo iz žepa Rochefortovega služabnika in tako so izvedeli, da gre Milady v Armentiere. Athos je nato rekel prijateljem, da se je sam pripravljen soočiti z Milady, ker je ona navsezadnje njegova žena. Odločil se je, da pošlje štiri služabnike v Aramentieres in jim rekel, da naj gredo po različnih poteh, da bi našli Milady. V tem času bo on obiskal čudnega človeka z rdečim plaščem. Naslednji dan so peterica in čuden človek bili pripravljeni odpotovati v Armentieres. Našli so Milady v osamljeni hiši, kjer so jo ujeli in poračunali z njo za vse zločine.

Človek v rdečem je bila morilec Lilleja in njegov brat je bil mlad duhovnik, ki ga je Milady zapeljala. Na njegovo strinjanje je ukradel cerkev in je bil označen kot kradljivec. Nato je pobegnil z Milady do posestva La Fère’s, kjer se je predstavil kot njen brat. Po Miladyini poroki z Athosom je odšel, da bi našel svojega brata in ga našel v zaporu, kako služi kazen namesto njega. Nato se je predal in storil samomor. Morilec je ujel Milady in jo označil z isto oznako, kakor je bil prisiljen označiti svojega brata.

Glede na vse dokaze je bila Milady obsojena na smrt. Odpeljali so jo k reki Lys v Švico, kjer jo je morilec ubil in njene ostanke so vrgli v reko.

Na vojni fronti v La Rochelleju je Rochefort ujel d’Artagnana in ga odpeljal k kardinalu. Obtožili so ga, da je izdal Richelieja in da niso vedeli, da je Milady mrtva.

D’Artagnan ga je obvestil o incidenstu za katerega se je izkazalo, da je izhajal iz zapiskov, ki jih je Athos našel in kateri so bili od Milady. To je bil dokaz, da je vse odobril kardinal.

Richelieju, kateremu je z vsakim dnem vse bolj postajal všeč mladi Gascon ga je osvobodil vseh obtožb in mu izkazal čast, ter dal zaupanje, da lahko pristopi k mušketirjem. D’Artagnan je takšno zaupanje sprejel in dolgo vrsto let je služil z velikim zadovoljstvom. V tistem času bojevanja se je z Rochefortom srečal trikrat in trikrat je praznoval. Kasneje sta postala tudi prijatelja. Po letih bojevanja je La Rochelle padel.

Osebe: D’Artagnan, Athos, Aramis,  Porthos, Lady Clark, Constance, Bonacieux, Monsieur de Treville, kralj Louis, Kardinal Richelieu, kraljica, George Villiers, Lord Winter, Comte de Rochefort, Comte de Wardes, Kitty, John Felton, Planchet, Grimaud, Mousqueton, Bazin, Madame de Chevreuse…

Opis oseb

D’Artagnan – je glavna oseba romana. Mladenič iz Gasconyja, ki je odšel v Pariz v iskanje za novim in boljšim življenjem. Je pogumen, časten, zvest in pameten. Verjame v zvestobo, toda včasih se obnaša neprimerno.

Athos – je kot oče D’Artagnan. Najstarejši od vseh svojih prijateljev in od njih se popolnoma razlikuje. Je posebne osebnosti, pogumen in borben, toda deluje depresivno in nihče ne ve, zakaj je temu tako.

Aramis – mladi mušketir, lepega videza in podobno. Njegov načrt je, da gre ven iz mušketirjev in postane duhovnik. Ima ljubico, katero identiteto skuša skriti pred svojimi prijatelji.

Porthos – je tretji mušketir, zelo glasen, malo aroganten in sebi pripisuje velik pomen. Je zelo varovalen in se rad lepo oblači. Toda vseeno je velik borec in pogumen prijatelj. Njegova ljubica je gospa Coquenrad, žena bogatega odvetnika.

Lady Clark (Milady) – lepa ampak tudi zelo nevarna ženska, polna zlobe. Je tajna agentka Kardinala. D’Artagnan je bil obseden z njo, toda kasneje je postal njen največji sovražnik.

Constance – žena Bonacieuxa. Zelo je zvesta kraljici. D’Artagnan se je zelo zaljubil v njo, toda ona mu ni vračala občutkov vse od njene smrti, ko je bilo že prepozno.

Bonacieux – posestnik D’Artagnana in Constancin soprog. Prišel je do D’Artagnana, da bi ga prosil za njegovo pomoč, toda kasneje je postal Kardinalov agent.

Monsieur de Treville – glavni poveljnik mušketirjev. Pogumen in spoštovan gospod ter tesen prijatelj kralja. Obnaša se kot oče do mušketirjev.

Kralj Louis – kralj Francije. Nima tako velike sile kot naj bi jo kralj imel in pogosto je nadzorovan od svojih svetovalcev, največ od kardinala Richelieua, najmočnejšega človeka Francije. Nima lepega vedenja in je malo nepomembna oseba. Tisti, ki se naučijo, kako se obnašati do njega, bodo z njim tudi uspešni.

Kardinal Richelieu – kraljev najpomembnejši svetovalec. Je močan in pomemben mož Francije. Hoče biti odgovoren za svoje odločitve in je glavni mož ter vodja države. Pomaga pri graditvi ugleda in moči kralja.

Kraljica – kraljica Francije s poreklom iz Španije. Iz tega razloga tudi njena vdanost Franciji ni popolna. Vdanost je razdelila med svojim položajem, katerega ima kot kraljica Francije, svojega španskega porekla in ljubezen do Vojvode od Buckinghama. Nima zaupanja kralja.

George Villiers – vojvoda od Buckinghama. Po poreklu Anglež, izrazito pogumen, lep in močan. V vsem je želel ugoditi Kraljici.

Lord Winter – pravi brat Lady Clark. Velik gospod, ki zelo rad sledi modi.

Comte de Rochefort – karidnalov zasebni vohun in nevaren človek.

Comte de Wardes – privatni agent kardinala. Milady je bila zelo zaljubljena v njega.

Opomba o avtorju

Alexandre Dumas je bil eden od glavnih piscev 19. stoletja, francoski romanopisec in dramatik, ki je v življenju napisal več kot 300 del, od tega kar 200 zaščitene v neki obliki.

Rojen je leta 1802 v Franciji. Njegov oče je bil znan general v Napoleonovi vojski, ki je umrl, ko je bilo Alexandru štiri leta, kar je pustilo družino v negotovem finančnem položaju.

Leta 1923 se preseli v Pariz, kjer začne pisati drame, kar označi začetek njegovega književnega ustvarjanja.

Najbolj znana dela so trilogija Trije mušketirji in roman Grof Monte Christo.

Znana dela so: Dvajset let kasneje, Vicomte de Bragelonne, Kraljica Margot, Gospa de Montsoreau…

Alexandre Dumas umre leta 1870 zaradi srčnega napada. Njegove zadnje besede so bile “Zdaj nikoli ne bom vedel, kako se bo to končalo” – mislil je na svojo zadnjo knjigo.