Tantadruj

Pisatelj se spominja zgodbe, ki mu jo je nekega dne povedala mama. To je bila zgodba o norčku Tantadruju, ki je hodil po svetu z zvonci, zavezanimi na jermenčku.

Tantadruj obnova

Značilno zanj pa je bilo, da je vsak stavek začel s Tantadruj, verjetno je tako dobil ime. Njegovi prijatelji s katerimi se druži, so prav tako norčki.

Glavna oseba Tantadruj je bil »vaški norček« ali »božji otrok«, kot so ga imenovali domačini. Njegova želja je bila, da bi samo umrl, ker mu je mati rekla, da bo srečen šele takrat, ko bo umrl. Te besede je, kot otrok vzel zelo resno in za svoj življenjski cilj.

Med odraščanjem je Tantadruj zbiral zvonce za mučenike in z njimi zvonil od sejma do sejma, ter ga vsak mimoidoči ogovoril. Z njegovimi zvonci pa je zvonil tudi Najdeni Peregrin, vaški umetnik in lepotec, ki je zaigral tako pretresljivo melodijo, da so jo vaščani poslušali z zbrano onemelostjo. Tantadruj je zaljubljen v Jelčico, hromo deklico, ki mu je spesnila najljubšo pesmico.

Tantadruj je odšel na sejem, ki je bil na Mostu na Soči, kjer je moral kupiti tri kravje zvonce, da jih bo lahko imel 40 za mučenike. Tam so se mu pridružili tudi trije posebneži: Luka, Matic Hotejec in Furlan.

Zaradi želje, da bi čimprej umrl, je odšel k župniku z vprašanjem, če bi umrl, če bi ga pičil modras. Odgovoril mu je, da bi se le zastrupil, umrl pa ne in da bo nekega dne že prišla njegova ura za smrt. Tako je ves žalosten odšel od župnika in kasneje vprašal Luka, kaj naj bi pomenile župnikove besede.

Skupaj sta ugotavljala, da ure tako ali tako ni imel, da je trpel že vse mogoče ali pa tudi ne, tega nista mogla ugotoviti in manjkala jima je samo še jama. Med potjo, ko so se odpravljali spat k Hotejcu, so odšli še na pokopališče in tam našli jamo. Ugotovili so, da je ta jama namenjena Tantadruju in je bil ves srečen, da bo sedaj lahko umrl. Tako je odšel v jamo in vanjo legel, Matic je odšel zvonit, Luka in Furlan pa sta metala zemljo v jamo.

Na srečo so ljudje slišali zvonjenje in se hitro zbrali, ker so mislili, da gori. Našli so jih na pokopališču in župnik je vsakega posebej poslal na svojo stran, da ne bi spet prišli skupaj in napravili še kakšne neumnosti.

Vrsta dela: novela

Kraj dogajanja: na sejmu

Čas dogajanja: 19. stoletje

Liki: Tantadruj, župnik, Luka, Matic, Furlan

Avtor: Ciril Kosmač

Opomba o avtorju

Ciril Kosmač je bil slovenski pisatelj, ki se je rodil 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci. Šolo je obiskoval v Gorici in Tolminu, kjer je leta 1928 opravil maturo.

Ker je sodeloval v organizaciji TIGR, je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran. Po dveh letih je pobegnil v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih.

Nato pa je leta 1938 odšel v Pariz in nato še leta 1942 v London, kjer je delal za radio BBC in pripravljal slovenske oddaje. Med vojno se je pridružil partizanom in se potem leta 1944 vrnil v domovino, kjer je bil urednik partizanskega glasila Slovenski poročevalec.

Nato se je iz Ljubljane preselil v Portorož, kjer se je kot svobodni književnik posvetil literarnemu ustvarjanju in prevajanju. Bil je zelo dober pisec tekstov, zato je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado za scenarij Na svoji zemlji.

Po letu 1960 je nehal objavljati svoja nova dela, a je kljub temu dobil še kar nekaj nagrad. Leta 1974 je dobil nagrado AVNOJ za pisateljsko delo, leta 1979 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ki pa je naslednjega leta ni mogel prevzeti, ker je prej umrl.

Na njegovo ustvarjanje so precej vplivali Ivan Cankar, pri katerem si je ostril čut za umetniški jezik, Ivan Pregelj, Bogomir Magajna. Umrl je 28. januarja 1980 v Ljubljani in pokopali so ga v Ročah nad Slapom ob Idrijci.

Njegova najbolj znana dela so: Tantadruj (1959), Pomladni dan (1953), Sreča in kruh (1946).