Svinjski pastir

Pravljica o princesi in pastirju je zgodba o neuslišani ljubezni. Pastir, ki je bil pravzaprav princ se je zaljubil v mlado princeso in ji poslal dve darili, od katerih ji niti eden ni bil všeč. Odločil se je, da se preobleče v skromnega mladeniča, da bi lahko dobil delo v cesarstvu njenega očeta.

Ko se je namestil v eno majhno sobico je začel izdelovati glasbila, ki jih je princesa hotela imeti. Prvo glasbilo ji je dal v zameno za deset poljubov in drugo za sto poljubov, toda nato je spoznal, da želi princesa le igrače in spoznal, da med njima nikoli ne bo ljubezni.

Oba sta bila izgnana iz kraljestva, ko ju je njun oče videl, da se ljubita, toda zgodba nima srečnega konca, ker ko se pastir znova obleče v princa, se princesa zaljubi. Toda on ni več zainteresiran za njo, ker je bila razvajena.

Svinjski pastir obnova

Nekoč je živel skromen princ, ki se je nekega dne odločil, da bi se poročil. Imel je tudi kraljestvo, ne preveč veliko, toda dovolj za njega in njegovo izbranko. Po krajšem razmisleku si je drznil osvojiti cesarjevo hčerko, ker je bilo njegovo ime znano.

Kaj mu je mlada princesa odgovorila sledi v nadaljevanju zgodbe. Poklonil ji je dva darila, od katerih je bil eden lepa vrtnica, ki je dišala zelo lepo in je bila na grobu njegovega očeta. Vzcvetela je na vsakih pet let, vendar je dišala tako lepo, da je ob njej človek pozabil na vse tegobe in skrbi tega sveta. Drugo darilo je bilo slavček z lepim glasom, ki ga je bilo čudovito poslušati.

Darila sta morala priti do princese postavljena v velike srebrne škatle. Ko sta darila prišla na grad, je cesar naročil naj se jih prinese pred njim v veliko dvorano, kjer se je princesa igrala s svojimi prijateljicami. Cele dneve so se zabavale tako in ko je princesa zagledala zaboje, je takoj od veselja zaploskala z rokami.

Želela si je majhno mucko za darilo, toda namesto nje je iz škatle štrlela rdeča vrtnica. Vsi so vzdihnili, zaradi te prelepe in čudovite rože. Princesa se je približala zaboju in zavpila očetu, da je to prava roža. Nato so vsi še bolj vzdihnili, ker je roža poleg tega, da je bila lepa, tudi lepo dišala in ni bila umetna.

Cesar je želel preveriti kakšno darilo se nahaja v drugi škatli in ko jo je odprl je iz nje poletel majhen slavček s čudovitim glasom. Bil je prelep. No, to jo lepo in čudovito, so rekle prijateljice. Nekega viteza je slavček spominja na glasbeno skrinjico, ki jo je imela pokojna cesarica in to je cesarja žalostilo. Dejansko je slavček pel z istim glasom, kot glasba iz skrinjice. Cesar je takoj začel jokati.

Princesa je vprašala, če je to pravi ptič. Vsi so ji rekli, da je, toda ona ni želela spustiti princa v grad, že je ukazala naj spustijo ptico, da svobodno leta.

Princ ni želel odnehati z osvajanjem princese. Obraz si je namazal s črno in rjavo barvo, si dal kapo na glavo in odšel potrkati na cesarjeva vrata. To je bil bister mladenič in ko ga zagledal pred sabo cesarja, ga je vprašal, če ima za njega kaj dela v njegovem cesarstvu. Cesar mu odgovori, da vsi iščejo službo, toda potrebuje nekoga, ki bo skrbel za svinje. Tako je princ postal svinjski pastir.

Princa so namestili v eno manjšo sobico blizu svinjaka in to je postal njegov novi dom. Takoj se je vrgel na delo in trdo delal cel dan, da bi zvečer vsi lahko videli lonec, ki ga je izdelal. Okoli lonca so viseli zvončki in ko bi se v njem pripravljala okusna jed, bi zvončki začeli igrati staro znano melodijo. Toda prav čarovnija tega lonca je bila, ko bi nekdo dal svoj prst v paro, ki je prihajala iz lonca, bi takoj vedel, kaj se v mestu kuha in na katerem ognjišču. To je bilo pravo darilo z razliko od rdeče dišeče vrtnice.

Princesa je odšla na sprehod s svojimi prijateljicami in zaslišala glasbo iz lonca, ter se razveselila, ker je bila to glasba, ki jo je ona znala igrati. Svojim prijateljicam je rekla naj preverijo, koliko stane ta instrument na katerega pastir igra tako lepo glasbo, ki jo zna ona zaigrati z enim prstom.

Prijateljice so odšle do pastirja obute v lesene cokle in ga vprašale, koliko želi za ta lonec. Pameten princ je še isti čas odgovoril, da mu mora dati princesa deset poljubov v zameno za lonec. Prijateljice so bile zgrožene, toda on ni mogel dati za manj, kot deset poljubov.

Prijateljice so odhitele nazaj k princesi in ji rekle, da ji ne morejo povedati, kaj zahteva od nje. Glede na to, da ni želel na glas odgovoriti, kar pastir zahteva v zameno, je zašepetala njegov odgovor. Princesa je zastala in rekla, da je pastir predrzen.

Princesa se je razjezila in odšla proti gradi, ko je spet zaslišala zvončke, kako igrajo znano glasbo. Malo je pomislila in rekla prijateljici naj gre znova do pastirja in ga vpraša, če lahko dobi poljube od prijateljice. Rekel je, da to ne pride v poštev. Ali dobi deset poljubov od princese ali pa ne bo nič od lonca. Princesa je sprejela poljube, toda ni želela, da ju nekdo opazi, kako se poljubljata.

Prijateljice so se postavile v krog in razširile svoje obleke in tako je pastir uspel dobiti princesinih deset poljubov, kot je zahteval in princesa je v zameno dobila lonec. Dekleta so bila srečna, ko jim je pastir dal lonec. Zdaj so točno vedele, kaj se na katerem ognjišču kuha in kdo bo jedel juho in kdo palačinke. Bile so resnično srečne, ker jim je bilo to zelo zanimivo in zabavno. Toda princesa jih je opozorila, da o tem ne smejo reči ničesar nikomur, ker je še vedno cesarjeva hči. Dekleta so ji obljubile, da bodo tiho in ne bodo nikomu rekle ničesar o tem.

Dnevi so minevali in princ pravzaprav pastir ni mogel dovoliti, da mu teče čas in da on ničesar ne naredi z lastnimi rokami. Tako je nekega dne naredil ropotuljo, ki bi igrala valčke, polke in plese takoj, ko bi jo obrnil.

Ko je princesa šla mimo njegove sobice, je zaslišala ropotuljo, ki je igrala čudovite melodije in spet se je navdušila. No, to je čudovito, je spet rekla. Znova je poslala eno prijateljico naj odide vprašati pastirja, kaj zahteva v zameno in ga spomnila, da tokrat ne bo sprejela poljubov. Ko ga je dekle vprašala, kaj zahteva za njo, je rekel ne deset, temveč sto princesinih poljubov.

Princesa je nato rekla, da je znorel in odšla. Toda po nekaj minutah je sklenila, da mora podpirati umetnost, ker je še vedno cesarjeva hči, toda da bo sprejela deset poljubov in ostale bo dobil od prijateljic. Pastir je rekel, da to ne pride v poštev in tudi punce tega niso želele narediti, zato princesa ni imela izbire, kot da je sprejela sto poljubov. Punce so jo spet obkrožile in pastir se je nagnil k njej, da bi jo poljubil.

Cesar pa je vse to opazoval iz balkona in se vprašal kakšna množica stoji pred pastirjevo sobico. Obul si je čevlje in pohitel po stopnicah, da bi preveril, kaj se dogaja v njegovem cesarstvu. Videl je dvorske dame, ki nekaj štejejo in so zelo zasedene z nekim delom. Ko je prišel pred sobo, se je povzpel na prste, da bi videl, kaj se točno tam dogaja in imel je kaj videti. Dekleta so štele poljube, da jih pastir ne bi dobil preveč, niti premalo in cesarja niso niti opazile. Ko je cesar zagledal svojo hčer in pastirja, da se poljubljata, ju je izgnal iz cesarstva in pastir je uspel dobiti točno šestinosemdeset poljubov.

Princesa se ni mogla umiriti in je jokala, ter kričala, da je nesrečna. Lahko bi takoj izbrala lepega princa za moža, toda ona ga je zavrnila. Pastir je pomislil, da je zdaj idealna priložnost, da opere svoj črni obraz, obleče kraljevsko obleko in se pokaže princesi. Ko ga je zagledala, se mu je celo priklonila.

Princ ji je rekel, da v tem trenutku do nje čuti samo sovraštvo. Najprej ni hotela častnega princa za moža in za darila ni imela niti malo občutka, ter da sta bila rdeča vrtnica in slavček res čudoviti darili. Še naprej ji je rekel, da je lahko poljubljala pastirja samo za to, da bi dobila navadne brezvezne igračke, zato si zaluži, da ostane sama.

Princ se je napotil v svoje kraljestvo in ona je ostala sama in žalovala z melodijo, ki jo je znala igrati.

Vrsta dela: pravljica

Mesto nastanka: cesarstvo

Osebe: svinjski pastir (princ), princesa, cesar, prijateljice

Opis oseb

Svinjski pastir (princ) – mladi princ, ki se je zaljubil v princeso. Odločil se je, da ji pošlje dve darili, da bi pridobil njeno ljubezen, toda ona ni razumela, da sta darili kaj vredni in ni sprejela spoznanja z njim. On ni omahoval, že se je preoblekel in se zaposlil, kot svinjski pastir v njenem cesarstvu. Ko je ugotovil, koliko je princesa razvajena, ni več želel, da postane njegova žena. Odšel je nazaj v svoje kraljestvo brez nje.

Princesa – razvajena punca, ki ni znala ceniti prinčevih daril. Na koncu je ostala sam, izgnana iz cesarstva, ker jo je oče videl, kako se poljublja s “pastirjem”. Ostala je žalostna in prepevala znano melodijo.

Opomba o avtorju

Hans Christian Andersen je bil rojen 2. aprila 1805 v mestu Odense na Danskem. Rojen je bil v revni družini in po smrti svojega očeta čevljarja je ostal sam z materjo katera je edina ostala skrbeti za njega. Pri štirinajstih letih se Andersen brez končane šole seli v Kopenhagen z željo, da se vpiše v gledališko šolo z baletom in petjem. Čeprav se trudijo ga kmalu spustijo z obrazložitvijo, da je nenadarjen.

Andersen le konča šolo s pomočjo direktorja Kraljevega gledališča Jonasa Collina. Na začetku piše v glavnem proze, nekaj malo pesmi in takoj zatem začne potovati po domovini in kasneje po celi Evropi še posebej v Italijo, Nemčijo in Francijo.

Njegovo prvo uspešno delo je bil potopis Sprehod od Holmenskega kanala do vzhodne točke otoka Amager iz leta 1829. Tako je postal poznan šele po romanu Improvizator iz leta 1835. Inspiracijo za ta roman je dobil, ko je potoval po Italiji. Roman je povzročil veliko občudovanega občinstva in ta roman je sedaj preveden v mnogo svetovnih jezikov. Največ in najrajše je pisal bajke za otroke, katere so prevedene na štirideset različnih jezikih.

Po izpolnjenem in bogatem literarnem ustvarjanju Hans Christian Andersen umre v Kopenhagnu 4. avgusta 1875.