Sveti Pavel

Sveti Pavel obnova

Spoznamo kmeta Žana Debevca, ki z ženo živita v Zagorjanah. Žan, nekoč partizanski sodelavec in vaški aktivist, ki sta mu v vojni padla dva sinova, doživlja preobrat. Najprej želi prijaviti Frenka, svojega brata, ki ga oblast išče zaradi fašističnih aktivnosti med vojno. Postopoma razvije sočutje do brata in vedno manj hodi na sestanke KLO-ja (Krajevnega ljudskega odbora). Poleg tega postane močno razočaran nad silo, s katero oblast po vojni nastopa in prisvaja sadove dela kmetov. Zaradi tega kmalu postane glavni osumljenec za skrivanje Frenka.

Žan uredi Frenku začasno skrivališče v zidanici. Ponoči pridejo vojaki, ki ga zaslišujejo, vendar ne izvejo ničesar. Naslednji dan predlaga bratu, naj se preseli v zvonik svetega Pavla. Kmetje živijo v hudi stiski, morajo veliko delati in skrivati svoje pridelke. Ko Žanu vzamejo zadnjega konja, odloči, da bo Titu napisal pismo.

Po neuspelih poskusih iskanja begunca se oblast spravi na vaščane. Debevka odloči, da v dobro vseh izda Frenka, ki ga kmalu žandarji najdejo in pripeljejo. Bled in poraščen, Frenk na koncu samo še z mračnim pogledom vse zaobjame.

V ospredju eksistencialističnega romana, sestavljenega iz šestih poglavij, je zgodba bratov, ki sta bojevala na nasprotnih straneh in njunemu življenju v povojnih letih. Prikazuje težko moralno in socialno stanje vaščanov, ki so izpostavljeni pritiskom socializma po koncu Druge svetovne vojne. Žan Debevc ne sprejema nove oblasti, temveč se bori za družino, je pošten in zastopa svoje pravične ideale.

Pavle Zidar je bil prvi slovenski pisatelj, ki se je po vojni lotil žgočih tem socializma, s čemer se je veliko ukvarjal v svojih pripovedih. Zidar je ta realistični kmečki roman popestril modernejšim slogom, ekspresivnostjo in liričnostjo. Predstavil je tudi prvine toka zavesti in notranjega samogovora. Kot pisatelja ga odlikuje jezikovna raznovrstnost, metafora in esejistična refleksija.

Opomba o avtorju

Pavle Zidar, s pravim imenom Zdravko Slamnik, je bil rojen leta 1932 na Slovenskem Javorniku. Na Jesenicah in Koroški Beli je kot otrok iz delavske družine obiskoval osnovno šolo, potem pa nadaljeval na gimnazijo v Kranju in Ljubljani. Deloval je kot učitelj in samostojni književnik. Umrl je leta 1992.

Pod psevdonimom Pavle  Zidar je izdal veliko poezije in proznih besedil za mlade in odrasle: več kot petdeset romanov, novel, avtobiografskih, mladinskih in potopisnih povesti ter zbirko pesmi Kaplje ognjene.

Kot pisatelj je bil prepoznaven po svoji ekspresivni metafori, s katero je kot družbeni kritik takratnega časa razkrival tragično bivanje majhnih ljudi po vojni. Skozi prozo izpoveduje lastne erotična in metafizična vprašanja in negotovosti. Zaradi tega je Zidarjev slog znotraj socialnega realizma poln pesniških poskusov iskanja in odkrivanja ljubezni, lepote in smisla, čeprav samo na omejenih človeških ravneh.

Pogosti motivi njegovih del izvirajo iz njegove dolgoletne učiteljske službe ter zakonskih in erotičnih težav. Med Zidarjeva najboljša avtobiografska in družbenokritična dela sodijo Soha z oltarja domovine, S konji in sam, Sveti Pavel, Oče naš in drugi.