Striček Vanja

Drama Antona Pavloviča Čehova “Striček Vanja” je mešanica mnogih vrst dram. Tako lahko vidimo lirično, psihološko, impresionistično dramo in dramo vzdušja. Avtor je dal poudarek na človeka, na njegovo psihološko karakterizacijo in ne skrbi ga preveč delo, ki je tu slučajno, da bi se skozi njo opisale osebe. Ukvarja se z psihološkim opisom oseb in vzdušjem, ki ga spremlja.

Drama lahko vodi človeka vsak dan in ona se odvija znotraj njega, človek se bori s svojimi konflikti in bori se sam s sabo. Slog pisanja je preprost, kot tudi govorijo dialogi. Skozi celotno delo, je mogoče opaziti mir in tišino, čeprav so odnosi med osebami zelo kompleksni in kaotični.

Zgodba je predstavljena v štirih dejanjih in v času njenega odvijanja ni posebnega, razburljivega dogodka, ki bi lahko predstavljal mejnik dogajanja. Ni resničnega dogajanja, ter zaplet in razplet lahko samo predvidevamo. Med celotno zgodbo nam avtor prikazuje nesporazume med osebami in zaplet lahko določimo, ko na vas, v počitniško hišico pride Serebrjakov v družbi svoje nove, mnogo mlajše soproge Jelene.

Drama je prikazana mirno in v njen ni odkritja. Začne se tiho in prav tako se konča. Čeprav se med zgodbo dogaja veliko dogajanj, pojanil, prekinitev in koncev, je vse potekalo mirno.

Vse osebe v drami so statične, šibke in melanholične. Vse življenje čakajo, da se nekaj spremeni, toda tudi sami niso pripravljeni sprejeti postopne spremembe. Zato njihovo življenje propada in gre brez občutka vznemirjenja ali veselja.

Čeprav se je Vojnicki za trenutek zbudil in se odločil upreti, ni dolgo izdržal. Kmalu se je vrnil na staro življenje in je bil pripravljen, da ga preživi v trpljenju s svojo nečakinjo Sonjo. Vse obebe so prikazane tragično, komaj čakajo smrt, da se rešijo življenjskih muk, toda niti eden ni bil pripravljen, da si sam vzame življenje.

Čehov je tako vse svoje osebe prikazal skozi dramatičen dialog, realistično opisal njihovo življenje, vendar brez obtožb in pojansil. Avtor nam tudi ni prenesel nobenih lekcij o delu, ker je želel prikazati le stanje posamezne duše v času in prostoru iz katerega se nobeden od njih ni mogel premakniti.

Stričelk Vanja obnova

Zgodba se začne z opisom življenja Aleksandra Vladimiroviča Serebjakova. On je upokojeni profeosor, ki živi v svoji počitniški hišici. Če pogledamo njegovo življenje nazaj, bomo ugotovili, da so mu zadnjih 25 let poslali denar iz istega vikenda, da bi vedno imel vse, kar potrebuje in da mu ne bi česarkoli primanjkovalo. Poleg tega, so bili ponosni na njega, čeprav niso bili povsem seznanjeni, s tem, kako se odvija njegovo življenje. Nihče ni vedel, da dejansko ne živi svojega življenja tako, kot si je zamislil, vendar je živel po pravilih drugih, medtem ko poskuša narediti vtis nadarjenega in inteligentnega človeka.

Ko je delal, ni imel veliko učencev in zdaj, ko se je upokojil, je hotel pisati. Vendar pa je dejstvo, da je zapisal samo mnenja drugih ljudi o tem, kaj se dogaja v svetu in nikoli ni ničesar sam nekaj napisal.

Toda bil je srečen v ljubezni, celo življenje so ga ženske oboževale. Prva ženska mu je v doto prinesla vikend hišo, v kateri se odvija zgodba. V tem zakonu se jima je rodila hčerka Sofija Aleksejevna in vsi so jo klicali Sonja. Njegova soproga je umrla prezgodaj in kmalu se je ponovno poročil. Tokrat si je izbral precej mlajšo ženo Jeleno Andrejevno. Aleksander je verjel, da njegova žena misli, da je on prestar in zato ji pogosto daje očitke, da čeprav je star, ima pravico do življenja.

Njegova hčerka Sonja je bila mlada, ne preveč lepo dekle. Ona je skrbela za vikend skupaj s stricem Ivanom Petrovičem Vojnickim. Ko sta prišla Aleksander in njegova nova žena, Sonjina mačeha, se je Sonja polenila, njeno življenje se je malo ustavil. Na začetku Sonja ni govorila z mačeho, toda po nekem času sta se zbližali in Sonja ji je zaupala, da je zaljubljena v Mihaila Lavoviča Astrova. Mihail je bil zdravnik, ki je pogosto posegal še za kozarčkom več. Sonja je bila nesrečno zaljubljena in zaradi tega je bila celo življenje nesrečna. Nekega trenutka, ko je ugotovila, da je njena usoda nespremenljiva, se obrne k veri, kar vidi to, kot rešitev.

Vojnicki Sonjin stric, je človek, ki je že poznih srednjih letih spoznal, da je njegovo življenje zaman. V resnici pri starosti 47 let je ugotovil, da je 25 let vestno delal na kmetiji, da bi se Serebjakov v tem času lahko posvetil pisanju. Toda ugotovil je, da Serebjakov v resnici nikoli ni bil strokovnjak, kot se je predstavljal, da ga nihče ne občuduje in da nikoli ne bo slaven po svojih spisih. Počutil se je ogoljufan in zaradi tega je bil zelo jezen, hkrati pa se je zavedal, da bi lahko svoje življenje preživel na lepši in boljši način. In zdaj se s tem noben ni mogel sprijazniti.

Na posestvu je še živela družina njegove pokojne žene. Marija Vasiljevna je bila mama njegove pokojne žene in njen pokojni mož je delal, kot tajni svetnik. Z njo je že vrsto let delala Marina – stara medicinska sestra, ki so jo že vsi šteli, kot družinskega člana. Z njimi je živel tudi Teljegin, revni delavec, ki je pomagal pri poslu in znal je tudi igrati na kitaro in tako je obogatil tiho in mračno vzdušje.

Profesor je napovedal, da bi želel prodati vikend in Sonja ter Vojnicki bi tako končala na ulici. Vojnicki ni mogel več prenašati krivice in se je odločil, da vzame pištolo in ubije profesorja. Ko je streljal, je hitro spoznal, da je s streljanjem zgrešil profesorja in počutil se je ponižanega. Sicer pa je bil Vojnicki vrsto let zaljubljen v Serebjakovo ženo Jeleno, ki ga ni opazila.

Vojnicki se je počutil, tako kot njegova nečakinja Sonja. Čutil je, da je njegova usodna tragična in da nima zakaj živeti. Zavedal se je, da še ni toliko star in tega ga je bilo strah, ker ni vedel, kako bo preživel ostanek svojega življenja, kaj bo delal in kam bo šel. Čeprav si je želel začeti novo življenje, mu je Astorov sesul minimalno upanje, ker mu je povedal, da je njuna usoda enaka in da nimata kam iti.

Astorov je bil zdravnik, ki je skrbno delal v skrivnih, zbitih in malih rushih vaseh. Njegovo delo je bilo naporno in vdajal se je pijači. Nekajkrat je priznal, da včasih pretirava in menil je, da najbolje operira, ko je pijan. Živel je samotno in ni imel družine. Izbudil je zaupanje v sebe in imel je zelo nizko samopodobo. Ničesar ni več čutil in nobenega ni imel rad, to je bila njegova velika tragedija.

Sonja je bila z vseh strani idealna ženska za Astorova, toda on nikoli ni čutil ljubezni do nje. Imel je občutek, toda to niso bili znaki ljubezni. Niti sam jih ni znal opisati. Po drugi strani pa je začutil močno privlačnost do Jelene. Ona je za njega predstavljala vse, kar on ni imel in nikoli ne bi mogel priti nazaj in to je mladost. Mislil je, če bi Jelena želela, da z njim pobegne, bi moral dobiti občutek, da je še enkrat mlad. Tolikokrat ji je predlagal, da se skrivno dobita, toda ona ni želela in samo čimprej si je želela pobegniti iz vikenda.

Astorov je videl, da je njegovo življenje zaman in da se nič ne spreminja, zato se je odločil, da gre. Rekel je, da se bo vrnil po zimi, toda tudi sam je vedel, da to ni res. Verjel je, da je edini način, da se počuti bolje, da vedno pije, ker takrat čas hitreje mine in ne razmišlja o življenju za katerega je mislil, da je nesmiselno preživet.

Jelena je bila mlada ženska, v svojih najboljših letih. Imela je 27 let, vendar je bila zelo nesrečna. Okoli nje se vrti celotno delo in vse osebe, ter je glavno gonilo dela. Glavni razlog njenega nesrečnega življenja je njen stari mož, ki je ves čas razdražljiv in tečen, ter ne more zadovoljiti njene potrebe. Čeprav je nesrečna in tudi misli, da ga zaradi tega sovraži, mu je ona zvesta in nikoli ga ne bi prevarala ali izdala. Prepričana je, da se vsem smili, napadajo njenega moža in za njo mislijo, da je revna in nesrečna.

Zaradi celotne situacije, se Jelena nikoli ni dobro počutila na vikendu. Vojnicki je bil zaljubljen v njo in on je bil brat pokojne žene njenega moža, prav tako Astorov, v katerega je bila zaljubljena njena polhčerka Sonja.

Na koncu zgodbe je odšla s svojim možen iz vikenda, v upanju na možnost povsem drugačnega in srečnejšega življenja.

Vrsta dela: impresionistična drama

Čas nastanka: zgodba se odvija v 24 urah, v enem jesenskem večeru

Mesto nastanka: ruska vas – počitniška hiša Aleksandra Vladimiroviča Serebjakova

Osebe: Aleksander Vladimirovič Serebjakov, Jelena, Sonja, Ivan Petrovič Vojnicki, Mihail Lavovič Astrov, Marina, Marija Vasiljevna, Teljegin

Opis oseb

Ivan Petrovič Vojnicki (stric Vanja) – prikazan, kot človek v 47 leti, ki je takrat spoznal, da je zapravil svoje življenje. On je stric svoji nečakinji Sonji, s katero deli isto, nesrečno usodo. Po 25 letih je ugotovil, da je nesmiselno delal na vikendu, da bi profesor Serebrjakov lahko dobro živel v mestuu, ker se je ukvarjal z zelo pomembnim poslom. Ko je spoznal, da je vse to prevara, se je počutil izdanega in prevaranega. Ko je izvedel, da profesor namerava prodati vikend in da bi on, ter njegova nečakinja Sonja lahko končala na ulici, ga je poskušal ubiti, vendar je zgrešil. Edina svetla točka v njegovem življenju je bila Jelena, ki ni želela sprejeti njegove ljubezni.

Sonja – hči starega profesorja in nečakinja strica Vanje. Njeno življenje je nesrečno, ker je zaljubljena v zdravnika Astrova, ki ji ne more vrniti ljubezni, ker je ne ljubi. S svojim stricem vodi posestvo in veliko dela. Nikoli ni zares živela in tako bo preživela celo svoje življenje. Nima poguma za spremembo in naresti koraka naprej. Rešitev najde v veri in tako mirno čaka smrt.

Astrov – zdravnik intelektualec, ki je obtičal v primitivnih ruskih vaseh. Celo življenje je preživel v trdem delu in samoti. Nikoli ni imel družine in vedno je živel v samoti. Brezbrižen je in otrpel, nima moči, da bi, kaj spremenil v svojem življenju in odšel naprej. Sprijaznil se je s svojo usodo brezsmiselnega življenja. Nesrečno je bil zaljubljen v Jeleno, ki mu ni vrnila občutke.

Jelena Andrijevna – mlada ženska v svojiih najboljših letih. Imela je 27 let, ko je prišla na vikend, v spremstvu svojega starega moža. Mož je nikoli ni naredil srečne, zato se je sprijaznila s svojim življenjem. Življenje je obravnavala racionalno. Čeprav je sovražila moža, mu je bila vedno zvesta in nikoli ga ni prevarala, ne glede na to, da je bila soočena s skušnjavami številnih moških.

Aleksander Vladimirovič Serebjakov – star profesor, ki je prinesel v mnoga življenja nemir in žalost. Vojnicki in Jelena ga sovražita in ga obtožujeta za nesrečno usodo, toda Sonja ima rada svojega očeta, ne glede na vse. Bil je bolan in star, ter čuti ljubosumje do mladosti in mladimi dnevi. Od vseh pričakuje, da se mu posvetijo, zahteva pozornost in je domišljav. Izogiba se govoriti o svojem delu in nikoli ni ničesar posebnega dosegel v življenju.

Opomba o avtorju

Anton Pavlovič Čehov je rojen leta 1860 v Taganrogu v Ukrajini. Konča je gimnazijo v rojstnem kraju in vpisal se je na Medicinsko fakulteto v Moskvi. Bil je srčni bolnik, kjub temu, da je bil zdravnik. Poročil se je z igralko O.L. Knipperovo.

Že kot študent se je ukvarjal s pisanjem. Poleg tega, da je pisal drame, je bil pripovedovalec in romanopisec. Njegova najboljša dela so novele in pripovedi. V času njegovega življenja je sodeloval z velikimi opernimi režiserji. Čehov je močno vplival na razvoj moderne dramske književnosti.

Bil je znan, kot dramatik in ustvarjalec antiteatralnega gledališča in psihološke drame. Njegova najbolj znana dela so: Tri sestre, Galeb, Sriček Vanja, Človek v mošnjičku, O ljubezni, Nevesta.

Pisal je tudi kratke humoreske o odtujenih ljudeh, ki jih je družbena realnost izobčila. Zgodba njegovih del so preproste in brez velikih junakov in velikih dogodkov. Pisal je drame o komičnih enodejankah in kasneje z več akti.

Čehov umre v zdravilišču Badenweiler leta 1904.