Srečni kraljevič je zgodba, ki ima v sebi več sporočil. Na eni strani kritika na človeško družbo, ki je lahko včasih dejansko brezčutna in brezobzirna, na drugi strani pa je sporočilo o čustvovanja na potrebe ljudi.
Srečni kraljevič je moderna pravljica, katere delo je nerealno, vendar pa je postavljena v sodobno družbo z vsemi realnimi problemi. Oscar Wilde si je prizadeval v pravljicah, ki jih je napisal, na enostaven vnesti človeške vrline in pomanjkljivosti, ter kritizirati društvo, ki so bili neobčutljivi za probleme posameznikov.
Nekega dne je glavna oseba Srečni kraljevič po življenju, v katerem je vedel samo za lepe stvari, nenadoma odprl svoje srce iz svinca, do tistih, ki jim je pomoč najbolj potrebna. Da se jim pomaga, kraljevič ne obžaluje za okrasitvijo, zaradi katere je bil lep, temveč dela plemenita dela, s pomočjo lastovičarja. Prijatelj lastovičar je potrditev, kako je lahko nekdo nesebičen in da tvega svoje življenje za vsako ceno. Njegova ljubezen in predanost sta na koncu nagrajeni z večnim življenjem.
V tej zgodbi, na eni strani kaže kraljeviča in lastovičarja, ki želita pomagati šibkim in jih osrečiti, ter z druge strani ljudi, predvsem vladnih uradnikov, ki ne želijo videti slabega dogajanja in ki ostajajo nedovzetni do revnih. Vidijo samo sebe in svoj cilj, to je zadovoljitev samo njihovih potreb. Oscar Wilde je nasprotoval načelu sebičnosti in nesebičnosti, ter tako je zgodbo pripeljal do vrhunca, ko Bog na koncu pomaga glavnim junakom in se odloči, da je zmaga kljub temu prevzela požrtvovalnost.
Jezik v katerem je pravljica napisana je enostaven, vendar kljub temu, da je vsaka beseda v zgodbi skrbno izbrana, zaradi tega ustvarja vtis popolnosti. Oscar Wilde je tisti, ki vodi pripovedovanje in vsakega bralca uvede neposredno v dogodke. Celotna zgodba je polna skritih sporočil, zaradi tega je treba Srečnega kraljeviča brati počasi.
Srečni kraljevič obnova
Pravljica “Srečni kraljevič” se začne z opisom kipa srečnega kraljeviča, ki je bil na visokem stebru v mestu. Bil je res lep, kar dokazujeta dva sijajna safirja, ki sta bila njegove oči in telo je prekrivalo listje iz čistega zlata. V roki je držal meč in na ročaju je bil rdeči rubin.
Bilo je težko priti mimo spomenika in vsaka oseba, ki je prišla, se je vsaj za kratek čas ustavila. Pri vsakem je kip povzročil občudovanje, ker je vedno izgledal vesel in ne smemo pozabiti na njegovo lepoto. Enostavno se je zdelo, kot izpolnjena želja in doseg inspiracije.
Medtem so lastovke začele svojo selitev in en izmed lastovičarjev je zaostajal za svojo čredo in na poti proti jugu se je zaljubil v paličico. To je bila prava ljubezen, ki se je začela spomladi in je trajala vse poletje. Čeprav so ga druge lastovke opozorile, da je paličica revna in ni vredna truda, ji je lastovičar ponudil, da odide z njim, vendar je odklonila.
Ko je končno opazil, da paličice ni zraven njega in da bi mogla imeti rada potovanja, tako kot on, se je odločil, da gre naprej in odletel proti veličastnim piramidam. Po celodnevnem letu, ko je padla tema, se je lastovičar ustavil, da bi našel mesto za počitek in kjer bo prespal. Potem je zagledal kip srečnega kraljeviča in ni trajalo dolgo, da se odloči za počitek tik pod kipom lepega fanta in tako se je postavil med njegove noge.
V tem trenutku pade na njega kapljica vode. Ne bi bilo nič čudnega, da je nebo oblačno in da se ni opazilo kapljic dežja, toda nebo je bilo jasno in zato lastoviču ni bilo jasno, od kje voda. Ko je ugotovil, da ga kip ne more zaščititi pred dežjem, se lastovič dvigne in takrat zagleda kraljevičeve oči napolnjene s solzami. Čutil je žalost do fanta in ga vpraša, kdo je. Kip mu odgovori, da je srečni kraljevič.
Lastoviču je čudno, zakaj je nekdo, ki ima v svojem imenu naziv srečen, joka, zato mu kraljevič razloži, da ni vedel za solze in žalost, ko je bil še živ. Kraljevič nato začne govoriti, da je v neki mali ulici videl revno šiviljo, ki je šivala lepo obleko za dvorsko damo, medtem ko ji je v kotu sobe ležal bolni sinček. Kakor so revni, mu mama ne more nikakor pomagati, razen tega, da mu da malo vode iz reke.
Kraljevič je zaradi tega prosil lastoviča, da vzame rubin iz njegovega meča in ga odnese revni in nesrečni ženi. Lastovič se strinja, ostane še eno noč in postane kraljevičev glasnik. Potem je odletel z rubinom do šivilje, obletel je okoli fantka, da bi mu ohladil čelo. Ko je prišel nazaj, je priznal, da čuti toplino in kraljevič mu je povedal, da je zato, ker je storil dobro delo.
Naslednji večer je lastovič načrtoval, da odleti v Egipt, toda kraljevič ga je prosil, da ostane še eno noč. Lastovič je začel govoriti, da res mora iti, potem pa je kraljevič začel govoriti o revnem fantku na podstrešju, ki je lačen in ga zebe. Ker ni imel več rubina, prosi lastoviča, da izkoplje safir iz očesa in ga odnese mladeniču in drugega je odnesel prodajalki vžigalic.
Kraljevič je bil sedaj popolnoma slep in lastovič ga ni mogel pustiti in ko je bilo vse bolj hladno, je ostal zraven kraljeviča in mu začel govoriti o lepotah Egipta, kjer ni hladno. Kraljevič ga nato prosi, da odleti nad mestom in mu pove, kaj je videl. Ko se je vrnil, mu je povedal, da je videl veliko revščine. Kraljevič ga zato prosi, da vzame list iz zlata z njega in ga odnese ljudem v stiski.
Kraljevič je postal brez življenjske iskre in siv, ter lastovič je umrl od mraza. Ker je bil kip grd, ga odnesejo v topilnico. Srca iz svinca, jim ni uspelo stopiti, zato so ga pustili na smeteh pred mrtvo lastovko. Tedaj je Bog rekel svojim angelom, naj mu prinesejo dve najdragocenejše stvari iz mesta in angel mu je prinesel srce ter mrtvo ptico. Bog jim je povedal, da so dobro delali in da bo ptica vedno prepevala v rajskem vrtu in kraljevič jo bo vedno slavil.
Avtor: Oscar Wilde
Vrsta dela: pravljica
Čas nastanka: prehod od jeseni do zime
Mesto nastanka: trg in ulica
Liki: Lastovič in srečni kraljevič
Opis oseb
Srečni kraljevič je glavna oseba in kip, ki stoji na visokem drogu. Izgleda čudovito, toliko da pri vsakem povzroči občudovanje. Otroci iz sirotišnice, ga vidijo, kot angela in veliko ljudi je prepričanih, da je nekdo, ki izgleda tako, enostavno srečen. Tako je ena mati dejala svojemu sinu, da bo srečen, tako kot čudoviti kraljevič.
Čeprav se je imenoval srečen, so tisto kar so mislili drugi, izkazalo za napačno. Kraljevič ni bil srečen, ker ko so ga postavili na visok steber in ko je dobro pogledal svet okoli sebe, se mu je zgodilo tisto, kar se zgodi vsem, ko se obrnejo drug proti drugemu. Ugotovil je koliko ljudi trpi in kako potrebujejo pomoč. Medtem, ko kip joka s srcem iz svinca, nekateri ljudje ostajajo neobčutljivi, toda za razliko od njega imajo pravo srce, odvisno od tega, katera je pravilna razlaga srca.
Iskreno sožalje kraljeviča se odraža v dejstvu, da si v resnici želi videti vse ljudi in pomagati tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. V daljavi vidi revno dekle, ki prodaja vžigalice, šiviljo z bolnim sinom… Najmočnejša osebnost kraljeviča je požrtvovalnost in dokaz za to je, ko brez obotavljanja reče lastoviču, da mu izkoplje oko izdelanega iz safirja in ga odnese k zlatarju, da lahko od njega kupi les za gretje in hrano.
Počasi pride do razvoja dveh različnih procesov. Po notranji strani je kraljevič postajal bolj srečen, bogatejši in mirnejši, toda po zunanji strani revnejši. Ker so ljudje omejeni v doživljaju tistega, kar jih obkroža, vidijo samo zunanji del kraljeviča in za razliko od sreče, ki jo čuti, opazijo le pustost in komentirajo, da kraljevič izgleda zanikrn.
Najmočnejši trenutek v pravljici je, ko umre lastovič. Ko je umrl med nogami kraljeviča, je njegovo srce počilo na dva dela. To je bil dokaz, kako je lahko ljubezen močna in kar je na koncu prepoznal Bog.
Lastovič je navadna ptica in živahna lastovka, ki je trmasta. Začne se spreminjati, zahvaljujoč kraljeviču, iz sebične ptice v pravega junaka. Na začetku se je lastovič odločil poslušati kraljeviča samo iz radovednosti in prvo noč ostal z njim, ker mu je bilo žal za žalosten kip. Ampak te noči, se je v ptici pojavilo iskreno obžalovanje zaradi revnih in bolnih in odloči se, da jim čimbolj pomaga.
Potem, ko je storil dobro delo, se lastovič počuti bolje. Drugo noč je ptica ostala s kipom, spet zaradi usmiljenja in ko je tretjo noč bil kraljevič slep, ker je želel, da se mu izkoplje oči, je v lastoviču prišlo do velike spremembe. Iz plitke ptice je postal partner s kraljevičem v pomaganju drugim.
Kljub temu, da je lastovič vedel, da če ostane v mestu, ga čaka samo smrt, se je vseeno odločil ostati z novim najboljšim prijateljem. Ljubezen je tu imela zadnjo besedo. Bog na koncu nagradi tiste, ki delajo dobro in tako združi lastoviča ter Srečnega kraljeviča v večnost.
Ko je župan poleg kipa zagledal mrtvo ptico, je ostal zakrnel in tudi ni vedel za zgodbo o nesebičnosti, požrtvovalnosti in zvestobi.
Opomba o avtorju
Oscar Wilde je slavni pisatelj iz Irske, ki je zaradi homoseksualne afere končal v zaporu. Rojen je leta 1854 v Westland Rowu, v veliki družini. Njegovi starši so bili Sir Wiliam Wilde in Jane Francesca. Oba starša sta živela za poezijo in zato ni bilo tako presenetljivo, ko se je Oscar kasneje osredotočil na literaturo.
Najprej se je izobraževal v Dublinu, na Trinity College in potem je dobil štipendijo za študiranje na Oxfordu. Na začetku kariere so največji vpliv na Oscarja imeli Walter Peter, John Raskin in Svinbern.
Med študijem je objavil nekaj del in ko mu je umrl oče, se je odločil vrniti na Irsko, zapustil je Oxford in še naprej objavljal poezijo, ter leta 1878 je prejel nagrado za angleško književnost. Kmalu po odhodu iz fakultete, je postal priljubljen med pisatelji.
Ko je postal zelo priljubljen, se je odločil živeti v Ameriki. Tam je ostal nekaj časa, nato pa se je preselil v Pariz, kjer je spoznal in se kasneje poročil s Constance Lloyd. Z njo je imel dva sinova Vyvyana in Cyila.
Oscar se šteje za glavnega predstavnika angleškega larpurlartizma (umetnost zaradi umetnosti). Najbolj znana dela so: pravljice Srečni kraljevič in Mladi kralj, roman Slika Doriana Graya in drama Saloma (v francoskem jeziku) in Idealni soprog.
V najzgodnejšem obdobju življenja je pisal poezijo, h kateri se je vrnil pred koncem življenja. Po izhodu iz zapora je napisal svojo najboljšo pesem Balada o zaporu v Readingu, poleg Slika Doriana Graya, njegovo najboljše delo.
Oscar Wilde je nenadoma umrl 30. novembra 1900 od vnetja možganov, v svojem 47 letu. Pokopan je v Parizu.
Dodaj odgovor