Snežna kraljica

Pravljice so vedno z veseljem priljubljeno branje, ker na enostaven način bralce vodi v svet čarovnih, čarovniških mest, čudežnih živali. V njih se najbolj pogosto pripoveduje o vseh človeških lastnostih in neizčrpni temi sta ljubezen in prijateljstvo.

V tej zgodbi je prijateljska ljubezen v ospredju. Deklica Gerda je pripravljena pomagati najti svojega prijatelja Kaya, ki je izginil. Prehodila je gozdove, planine, hribe in doline, da bi prišla do Snežnega kraljestva in vrnila svojega začaranega prijatelja nazaj domov.

Postavila se je po robu Snežni kraljici in s tem dokazala, da je prijateljstvo lahko neločljivo in traja do konca življenja. Negujte tudi vi svoja prijateljstva, ker so prijatelji tisti, ki nam najbolj pogosto pomagajo v težavah.

Snežna kraljica obnova

Čarovnik je nekega dne bil čudno razpoložen in izumil čarobno ogledalo. Ko bi se nekdo pogledal v ogledalo, bi okoli sebe in v sebi opazil samo slabe stvari. Poleg tega, da so se prikazovale slabe stvari, tistemu ki se pogleda v ogledalo, bi mu srce okamenelo in postalo hladno, kot kocke ledu. Čarovnik je bil zelo zadovoljen s svojim čudnim izumom in se je glasno smejal, vse dokler se ni začel toliko hihitati, da mu je srce padlo iz roko in se razbilo na tisoč koščkov, ki so se raztresli po celem svetu.

Na drugi strani sveta, sta na enem oknu sedela Gerda in Kayo in uživala v opazovanju prvih snežink. Njuno prijateljstvo je bilo neločljivo in nekateri so celo mislili, da sta brat in sestra. Kay je bil najbolj pozoren fant, ki ga je svet videl in Gerda je bila ena od najbolj pogumnih deklic, ki je živela v tem času.

Ob pogledu na snežinke, ki so tega večera bile prelepe, je Kayu padel oster predmet v oko, ko je poskušala ujeti eno. To je bil kos čudnega čarovnikovega ogledala in se je s Kayom sčasoma začel spreminjati. Ko mu je padel ta košček v oko je postal aroganten in se ni želel več družiti z Gerdo, ker jo je imel za bedaka. Gerda je bila zaradi tega žalostna, ker ji ni bilo jasno, kaj se je zgodilo z njenim najboljšim prijateljem in zakaj je naenkrat postal takšen.

Nekega dne je v mesto prekritem s snegom prišla neznana ženska na diamantnih saneh, ki jih je vlekel jelen. Bila je oblečena v modri krzneni plašč z ledeno tiaro na glavi. Ustavila se je pred Kaya in se mu predstavila. To je bila Snežna kraljica, ki mu je prišla pomagat, ker jo je njegovo ledeno srce poklicalo. Poklicala ga je naj gre z njim v ledeno kraljestvo, kjer bo lahko užival do konca življenja. Kay ni razmišljal, temveč je zaradi svojega otrdelega srca takoj skočil na sanke, ne glede na to, kaj bodo rekli njegovi starši ali Gerda, ko bodo slišali, da je odšel.

Gerda je zaman čakala, da se ji Kay pridruži pri igri, toda minila je cela zima in prišla je pomlad in od Kaya ni sledu, niti glasu. Njegovi starši niso vedeli, kam je odšel. Gerda se je vsak dan vprašal, kam je lahko izginil njen najboljši prijatelj in zaželela si je spet igrati z njim, kot sta to nekoč delala.

Poletje se je vse bolj bližalo in Gerda je še naprej razmišljala o svojem najboljšem prijatelju in njegovem prihodu. Zbrala je pogum in se vsedla v majhen čoln, da bi lahko plula po reki, če bi morda srečala Kaya. Po nekaj dnevih je prišla do samotne koče v svojem čolnu. Pogostila jo je lastnica koče in ji ponudila najslajše češnje na svetu. Po češnjah so sledile najslajše jagode in potem so ostale najbolj okusne jedi na svetu. Gerda se je odločila, da ostane nekaj časa pri neznani ženski. Uživala je v hrani in prijetnem vzdušju toliko, da je skoraj pozabila iz katerega razloga je odšla na pot. Pomislila je, da ima morda neznana ženska prste pri tem, ko je začela pozabljati na Kaya, zato se je napotila proti mračnemu gozdu.

Dolgo je hodila po mračnem gozdu in zaslišala petje ptic. Pele so o nekem dečku, ki se je izgubil v gozdu in je svoje zatočišče našel v bližnjem dvorcu. Pomislila je, da so ptice morda pele o njenem najboljšem prijatelju Kayu.

Na žalost, ko je prišla v dvorec je videla, da tam živita samo kralj in kraljica, ki nista slišala za izginulega dečka, sploh pa ne za dečka s tako čudnim imenom, kot je Kay. Gerda je bila zelo žalostna, ter kralj in kraljica sta ji ponudila, da naj nekaj časa ostane pri njiju na dvorcu. Dvorili so ji, kot pravi princesi. Povedala jima je žalostno zgodbo o izginulem Kayu in onadva sta ji, ko sta to slišala, dala zlato kočijo, da bi ga čimprej našla.

Na pot je odšla v zlati kočiiji, toda niti tokrat ji ni sledila sreča. Že po drugem ovinku so jo napadli razbojniki, vzeli kočijo in njo zvezali ter odpeljali v njihovo skrivališče. Seveda pa je imela malo sreče, ker jo je opazila majhna deklica, ki je bila osamljena, kot ona in ji je pomagala.

Ko so razbojniki odšli na počitek, je deklica poslušala Gerdino zgodbo in ji podarila jelena, ker je pomislila, da ima pri vsem tem svoje prste Snežna kraljica. Deklica je rekla Gerdi naj se napoti proti Laponiji k stari ženski, ki ji bo zagotovo pomagala.

Gerda je zajahala jelena in odšla drugič na pot. Na tej poti so jo našle vse vremenske razmere, tako jo je doletel sneg, veter in vroče sonce. Toda njej je bil v mislih samo njen najboljši prijatelj Kay.

Končno je prišla do oddaljene Laponije, kjer je od utrujenosti padla pred šotor stare ženske, ki bi ji mogla pomagati. Ženska ji je takoj priskočila na pomoč, jo ogrela in nahranila in ko je deklica prišla malo k sebi, ji je povedala, zakaj je prišla na njena vrata. Stara ženska jo je poslušala in ji rekla, da je Kay živ, toda začaran od Snežne kraljice. Glede na to, da je njuna prijateljska ljubezen čista, ga lahko reši tako, da odide naprej na pot proti severu, kjer je severni sij najmočnejši. Pravzaprav se tam nahaja dvorec Snežne kraljice.

Gerda se je takoj napotila proti severu v upanju, da bo rešila Kaya. Pred tem se je vljudno zahvalila stari ženski za pomoč in vsa srečna je odhajala na jelenu, ki ji ga je podarila deklica. Po dolgem jahanju je prišla na sever, kjer je bil severni sij najmočnejši in zagledala veliki ledeni dvorec. To je bil dvorec Snežne kraljice.

Lahkotno je vstopila v dvorec in poskušala poklicati svojega najboljšega prijatelja Kaya, toda nihče se ni odzval. Odšla je v iskanje po dvorcu, zavila v vsako sobo, toda se ji je zdelo, da so vse sobe enake in ni več vedela v katero je zavila in v katero ni. Bila je obupana in pomislila, da je čas, da odneha. V tem času je na koncu velike dvorane opazila Kaya, kako sedi poleg prestola. Tam je sedela Snežna kraljica, ki je nameravala Kaya poljubiti, po čemer bi nato postal leden kip.

Gerda je besno zakričala in prestrašila Snežno kraljico. Hitro je stekla do Kaya v trenutku, ko kraljica ni obrnila pozornosti in ga močno objela. Ko so ji solze začele teči, so počasi topile njegovo ledeno srce. Zakričala je kraljici naj njo zamrzne namesto njega.

Snežna kraljica je v tem trenutku ugotovila, da je njuna prijateljska ljubezen močnejša od njene ledene čarovnije. Bila je jezna in zaradi tega je izginila v vrtincu svetlečih kristalov in se ni več nikoli pojavila.

Gerda in Kay sta srečna odšla domov in nadaljevala z uživanjem v njunem prijateljstvu in druženju.

Vrsta dela: pravljica

Mesto nastanka: mesto, snežno kraljevstvo

Osebe: Gerda, Kay, Snežna kraljica

Opis oseb

Gerda – pogumna deklica, ki je imela neizmerno rada svojega najboljšega prijatelja Kaya. Za njega je bila pripravljena narediti vse in to je dokazala, ko je odšla na pot v iskanje za njim. Čeprav je bila pot izčrpna je imela dovolj moči, da vrne svojega prijatelja domov.

Kay – eden od najbolj pozornih dečkov v mestu, kateremu se je zgodila nesreča, ko je s prijateljico Gerdo opazoval snežinke. Imel je rad prijateljico Gerdo enako, kot tudi ona njega, toda se je zaradi nesreče spremenil v arogantnega dečka, ki ga ona ni več mogla prepoznati. Bil je začaran, vse dokler ga Gerda ni prišla rešit v Snežno kraljestvo.

Snežna kraljica – zlobna ženska, ki je Kaya odpeljala v svoje snežno kraljestvo. Ko je videla, da prijateljska ljubezen lahko premaga njeno čarovnijo, se je razjezila in izginila.

Bilješka o autoru

Hans Christian Andersen se je rodil 2. aprila 1805 v Odensu, v družini revnega čevljarja in mame, ki je po smrti očeta morala sama prevzeti skrbi za majhnega Andersena. Da bi preživela sebe in njega, je sprejela številna dela in čeprav je želal, da se izuči za nekaj, je imel Andersen drugačne želje.

S samo štirinajstimi leti je odšel na pot v Kopenhagen, brez kakršne koli finančen pomoči. Odločil se je takoj, ko bo lahko, da se vpiše na gledališko šolo. Kljub veliki želji se v šoli ni dolgo zadržal. Od začetka kariere, pot dokazovanja ni bila niti malo lahka.

V življenju veliko potoval, tako je objavil razne potopise in najbolj znano, ter vredno prvo uspešno delo je “Pohod od Holmenskega kanala do vzhonde točke otoka Amagera”. Svoje zanimivo potoavnje je opisal leta 1835. Med pomembnimi delji je ostala tudi avtobiografija “Pravljica mojega življenja”.

Vendar pa je postal znan po romanu “Improvizator”. Delo je napisal leta 1835 in v njem je prikazal željo mladega pisatelja, da se dokaže. Roman je bil preveden na številne tuje  jezike. Za sabo je pustila veliko dediščino v raznih delih, kot so: “Snežna kraljica”, “Majha princesa morska deklica”, “Cesarjeva nova oblačila”, “Kraljična na zrnu graha”…

Umrl je v Kopenhagnu 4. avgusta 1875.