Skrivni vrt

“Skrivni vrt” je najbolj priljubljeni (otroški) roman angleško-ameriške književnice Frances Hodgson Burnett. Roman ima 27 poglavij in je prvič objavljen leta 1911. Objavljen je po poglavjih in to v časopisu namenjen za odrasle bralce, zato roman na začetku ni povzročil velikega zanimanja občinstva. Šele kasneje je roman doživel svoj velik književni razcvet in postal ne le eden od najbolj priljubljenih romanov 20. stoletja, temveč tudi eden izmed angleških književnih klasik na splošno.

Roman govori o deklici Mary, ki pri svojih 9 letih ostane brez staršev, ki so zboleli in umrli zaradi kolere. Pošljejo jo v Anglijo, na področje Yorkshire, kjer spozna nove prijatelje in čarobnost narave. V delu se združita dve kulturi – vzhodna in zahodna, pravzaprav indijska in angleška. Indijska kultura je prikazana v dveh slikah: prva slika prikazuje Indijo, kot mesto polno bolezni in grdih domačinov in v drugi sliki, ko Mary pride v Anglijo, je Indija prikazana kot država čudežev, v kateri krotitelji krotijo kače in kjer ljudje jahajo slone.

Ta tema v sebi nosi nekaj jasnih simbolov. Prva in najbolj očitna je seveda simbolika skrivnega vrta, ki predstavlja človeško vrnitev k naravi, ki ima v svojem cvetenju in prebujanju zdravilen učinek na psihofizično stanje človeka. V romanu je razviden boj med konvencionalno, družbeno – spremenjljivem mišljenju in zdravem razumu, s tem da so v romanu pravzaprav otroci predstavniki zdravega razuma, medtem ko so odrasli vpeti v kolektivno mnenje družbe, da ne vidijo prav rešitve pred sabo. Otroci so tisti, ki se najbolj soočajo sami s sabo, s svojimi strahovi, notranjimi demoni ali celo s slabim deli naše osebnosti, ki so najprej zavest, sprejem in nato popravljanje. Otroci uporabljajo moč pozitivnega mišljenja, ki jim daje upanje in možnost popravljanja situacije iz njihovega otroškega na videzno nemočnega položaja. V romanu je povsem upravičeno prepričanje v “čudeže”, čeprav niso opredeljeni, toda se njihov vpliv na življenje oseb jasno čuti. Poleg tega se velik pomen daje na lepe besede, dobro obnašanje, pravičnosti in dobroti. Vse to so vrednosti, ki jih roman poskuša upravičiti mladim bralcem in tako vsidrati v njih. V romanu opazimo jasen vpliv krščansko-znanstvenih prepričanj, ki se včasih kažejo subtilno in včasih manj subtilno. Roman Skrivni vrt je doživel tudi številne prilagoditve, ki so bile dodatni prenos njegove priljubljenosti.

Vrsta dela: otroški roman

Čas nastanka: jesen, zima, pomlad

Mesto nastanka: Indija, Anglija-Yorkshire-Misseltwaite

Skrivni vrt obnova

1. Nihče ni ostal

Mary Lennox je deklica suheha obraza in postave, svetlih las in dolgočasnega izraza. Živela je na posesti Messelthwaite, pri svojem stricu. Oče je bil častnik angleške uprave in njena mama je živela samo za zabave. Zaradi tega je imela Mary svojo služkinjo, Aya. Mary je bila že pri šestih letih mala tiranka in ko je nastopil čas učenja branja in pisanja, je uspela odgnati vse svoje učitelje. Nekega dne, ko je imela Mary 9 let, se je zbudila in zraven sebe zagledala neznano žensko. Takoj jo je vprašala, kdo je ona in kje je Aya in ko ni dobila zadovoljivega odgovora na svoje vprašanje, je začela služkinjo udarjati z nogami in rokami. Istega jutra se je Mary odšla igrati v vrt, kjer je slišala pogovor svoje mame in mladega častnika. Spoznala je, da je zavladala kolera in da so služabniki zboleli za to boleznijo. Ta bolezen je prejšnjo noč ubila tudi Ayo. Drugi dan se je Mary zaprla v svojo sobo. “Nihče ni na njo mislil, nihče je ni potreboval …Vedela je samo so ljudje bolni in poslušala čudne ter strašne zvoke.” Ko se je Mary zbudila, je opazila, da ne sliši več neprijetnih zvokov, zato je pomislila, da je bolezen izginila in da so se vsi pozdravili. Čakal je, da nekdo pride po njo, toda nihče ni prišel. Trenutek kasneje je zaslišala korake na dvorišču in nato je nekdo vstopil v hišo. “Mary je bila pred svojo sobo, ko so oni nekaj minut kasneje odprli vrata. V sobo je prišel častnik. Mala nesrečnica – je rekel. Ni nikogar več, ki bi lahko prišel.” Tako je Mary ugotovila, da je ostala brez očeta in brez mame.

2. Gospodična Mary ni po meri

Mary je razmišljala o svoji materi. Vedela je, da je bila lepa, toda deklica se je zavedala, da ni dobro poznala mame. Zaradi tega je tudi ni pogrešala. Kot vedno je imela nekoga, ki je skakal okoli nje, Mary se ni počutila osamljeno. Najprej so jo poslali k angleškemu duhovniku, ki je bil reve in je imel še pet otrok. “Mary je sovražila njihovo neurejeno prebivališče in tako je bila sovražna do njih, da se dan ali dva z njo ni več želel nihče igrati.” Nekega dne, ko se je igrala na dvorišču, je do nje prišel deček Basil in ji dal idejo, da bi lahko s kupom zemlje in steze za vrt še naredila spomenik iz kamnov. Mary ga je neprimerno pregnala in Basil je najprej izgledal jezen. Nato je začel prepevati pesem: “Gospodična Mary, ni po meri, kako raste vrt? Zvončki srebrni in prazne lupine blizu in nevedni stojijo v isti vrsti.” Od tega trenutka so jo vsi klicali “Gospodična Mary, ni po meri”.

Od istega dečka je ugotovila, da jo bodo kmalu poslali v Anglijo, k njenemu stricu Arhibaldu Cravenu. Isti dan, isto novico sta ji povedala gospod in gospa Crawford. Majhna Mary do sedaj ni vedela, da ima strica. Na pot do Misselthwaitea je odšla z gospo Medlock. “Bila je debela ženska, izrazito rdečega obraza in ostrih, črnih oči, oblečena v barvito obleko in v črn svilen plašč, s črnim klobukom in z rdečovijoličnimi rožami, ki so se pretresla, ko je premaknila glavo.” V vlaku ji je gospa Medlock opisala kako izgleda hiša gospoda Cravena in kakšen je gospod Craven na sploh. Čeprav se je Mary trudila zadržati nepristranski izraz na obrazu, je v trenutku, ko ji je gospa Medlock povedala, da je gospodu Cravenu umrla žena, obraz spremenil. “Mary je nehote malce poskočila. Oh! Mar je umrla? Vzkliknila je, čeprav sploh ni želela”.

3. Čez ruševje

Mary je v nekem trenutku v vlaku zaspala in ko se je zbudila, ji je gospa Medlock ponudila hladno govedino, piščanca in čaj. Nato sta prišli na cilj. “Na poti, zraven majhne zunanje površine, je stal voz z dvema sedežema.” Mary in gospa Medlock sta šli v kočijo in v enem tretnuku je Mary gospo vprašala, kaj je ruševje. “Poglej skozi okno za deset minut in videla boš – ji je odvrnila ženska.” Kmalu sta se znašli pred vstopnimi vrati, ki jih je odprl starec Pitcher. Gospe Medlock je rekel, da namesti deklico v njeno sobo in da je gospod Craven ne želi videti, ker naslednji dan potuje v London. Mary je bila prestrašena, toliko da se je bala pogledati stene na katerih so viseli portreti. Tako je Mary prišla na posestvo Misselthwaite.

4. Martha

Ko se je zjutraj zbudila in odprla oči je Mary na stenah opazila tapiserije z zanimivimi slikami. Zbudila jo je služkinja, ki je prišla, da bi prižgala ogenj. Pogovarjale sta se o pokrajini, za katero je Mary trdila, da je umazana, medtem ko je za služkinjo Martho to bilo najlepše mesto na svetu. V nekem trenutku, je Martha brezskrbno rekla, da je upala, da bo Mary črna in Mary se je nato zelo razjezila in rekla, da so črni služabniki v Indiji in vprašala Martho, kako ji sploh pride na pamet to povedati. Deklica je začela jokati in Martha, nevedoča, kaj je napačno rekla, je tolažila deklico. Ko je Mary prenehala jokati, ji je Martha rekla naj se obleče. Mary je rekla, da tega ne zna in da je vse za njo delala njena služkinja Aya. Martha ji je rekla, da se mora sama oblačiti in da se bo morala vse sama naučiti.

V nekem trenutku je Martha Mary pritegnila z zgodbo o Dickonu, ki ima svoje žrebe in katerih se je vedno igral sam. Marta ji je predlagala, da naj se gre ven igrati v vrt. Nezadovoljna s tem, ker mora iti sam, je deklica vseeno odšla. “Ko je prečkala ograjo žive meje, se je znašla v velikem vrtu z obsežnimi travniki in vijugastimi stezami, z obrezanimi robovi. Bila so tudi drevesa, rože in zimzeleni obrezani v čudnih oblikah in umetno jezero s starim vodnjakom na sredini.” Na vratih, ki so vodila v drugi vrt je Mary zagledala neznanega starca. Starec ni gledal dobrosorčno in prijazno. Nato je zapel pesem ptice rdečega trebuha, katera ji je zvabila nasmeh na obraz. Vprašala se je, zakaj gospod Craven ne dovoli vstopa v poseben vrt, ki je pripadal njegovi ženi in zakaj je zakopal ključ. Začela je pogovor z vrtnarjem, za katerega se je izkazalo, da je dober človek in se rad pogovarja. Rekel ji je, da se ptica, ki ji je bila tako všeč imenuje rdečoprsi drozg. Mary ga je vprašala, kako mu je ime. “Ben Weatherstaff – je odvrnil in nato s kislim nasmehom dodal: – Tudi jaz sem osamljen, razen takrat ko je on z menoj – s palcem je pokazal na drozga.”

Tako je Mary Lennox spoznala resnico o sebi. Prav tako kot vrtnar je bila tudi ona osamljena. Na koncu pogovora ga je Mary vprašala, zakaj ni dovoljeno iti v vrt Cravenove žene, na kar je Benov izraz obraza postal tako nedostopen, kot takrat, ko sta se prvič videla. Rekel ji je, naj ne moli nosa tam, kjer ni njegovo mesto in odšel brez slovesa.

5. Jok v  hodniku

Prvi dan v tej veliki hiši so bili za Mary skoraj vsi enaki. Po nekaj dnevih, ko jih je vedno preživela zunaj na vrtu, je spoznala, kaj je prav lakota in prvič je sprejela kašo, ki je na začetku ni želela probati. Mary je znova odšla na vrt, hodila po vseh stezah in se ponovno srečala istega drozga. Ko je začel čivkati, se je Mary zdelo, da ga razume, kar jo je posebno razveselilo. Drozg je poletel na visoko vejo na enega od dreves, do katerega Mary ni mogla priti, toda ko je pogledala bližje, je ugotovila, da se to drevo nahaja v vrtu, na katerega je gospod Craven prepovedal vstop. Poskušala je najti vrata v ta vrt, toda ni jih mogla najti. Čeprav je bila prepričana, da so ta vrata obstajala.

Ko je zvečer prišla na večerjo je zbrala pogumn in vprašala Martho, kakšen je to vrt in zakaj nihče ne sme iti v njega. Martha je bila zgovorna oseba, zato je Mary povedala vse, kaj se je zgodilo. Ta vrt je bil vrt gospoda Cravena in njegove žene v katerega sta samo onadva sadila rože in niti en vrtnar ni smel iti noter. V njem sta gospod in gospa Craven preživela ure in ure, smehljala sta se in brala. Gospa Craven je posadila rože pri drevesu z upognjenimi vejami in se nato gugala. Nekega dne je gugalnica počila in gospa se je poškodovala in drugi dan podlegla poškodbam ter umrla. Ko je slišala zgodbo, je Mary začela prisluškovati vetru in nato se ji je zdelo, da sliši jok. Vprašala je Martho, če ga sliši tudi ona, toda Martha je rekla, da je to verjetno majhna Betty Butterworth, ki jo celi dan boli zob. Vseeno zaradi čudnega in neizrečenega Marthinega obnašanja je Mary sklenila, da gre vseeno za nekaj drugega.

6. Nekdo je jokal – gotovo!

Naslednji dan je spet deževalo in Mary je vedela, da ne more iti ven. Začela je razmišljati, da bi se lahko zabavala. Martha je rekla, da bi bilo čudovito, da jo gospa Madlock odpelje v knjižnico. Toda Mary je imela nekaj drugega v načrtu. Odločila se je, da najde knjižnico in sproti bi poskusila prešteti koliko vrat ima ta velika hiša. Mary je odšla na hodnik in se začela počasi sprehajati. Videla je različne portrete neznanih žensk in moških in uspela pokukati v eno sobo.

Ko se je vračala je spet zaslišala jok, toda ne isti kot včeraj. Po naključju se je dotaknila tapiserije na zidu in Mary je bila presenečena. Za tapiserijo so se skrivala vraa, ki so se odprla in videla, da vodijo v hodnik. V tem trenutku se je pred Mary pojavila gospa Medlock in jo odvlekla v njeno sobo. Rekla ji je, če bo tako nadaljevala, da jo bo morala zakleniti in nato sploh ne bo mogla iti ven.

7. Ključ od vrta

Ko se je Mary zjutraj zbudila, je bila navdušena nad modrim nebom, ki ga je zagledala, ker takšnega neba v Indiji ni nikoli videla. Govorila je z Martho in ji rekla, da ji je všeč njena mama. Izrazila je željo, da obišče Marthino hišico in spozna Dickona. Martha je ta dan odšla domov in obljubila Mary, da bo govorila z gospo Medlock, ker ima ona prav tako rada njeno mamo. Ko je Martha odšla se je Mary znova počutila osamljeno.

Odšla je v vrt, kjer je srečala vrtnarja Bena. Zdelo se ji je, da je boljše volje kot prejšnjič, zato sta se spet začela pogovarjati. Mary ga je vprašala, kakšen bi moral biti ta zaprt vrt in Ben ji je odgovoril, da ji na to vprašanje lahko da odgovor le drozg. Mary je nadaljevala sprehod po vrtu in našla drozga, ki je bil na kupu zemlje. Zraven njega je bila luknja, ki jo je naredil pes, ko je videl krta. Ko je Mary malo bolje pogledala je videla, da je nekaj v zemlji, kot prstan in ko ga je poskušala potegniti ven, je ugotovila, da je to nekaj večjega – to je bil ključ za katerega je Mary sklenila, da se z njim odpira vrata skrivnega vrta.

8. Drozg je pokazal pot

Mary je bila navdušena, ker je našla ključ. Dala ga je v žep in se naprej sprehajala po vrtu. Gospa Medlock je pustila Marthi, da prespi v hiši svoje mame in da bi se pravočasno vrnila, je vstala ob štirih zjutraj. Povedala je Mary, kaj vse je zgodilo. Mary je želela vedeti, kaj je Martha povedala svoji družini o njej in kako so oni sprejeli Mary. V nekem trenutku je Martha za kratek čas odšla ven in ko se je vrnila, je pod svojim predpasnikom nekaj skrivala. To je bilo majhno darilo in presenečenje za Mary.

Marthina mama je kupina vrv za skakanje, da bi se Mary lahko zabavala in to bi ji lahko dalo moč, katero Mary očitno ni imela. Nato je odšla ven z vrvjo in znova srečala Bela. Zagledala je tudi drozga. Drozg je veselo čivkal in Mary ga je iskala, da ji pokaže vrata skrivnega vrta, ker je bila prepričana, da ji je prav on dan prej pomagal najti ključ. In prav tako kot v Ayinih zgodbah, se je zgodil čudež. Drozg je poletel na vejo brštljana, zapihal je veter in Mary je v tem trenutku zagledala ključavnico. Prišla je do brštljana, vzela ključ in ga dala v ključavnico. Gotov je bilo, da se ključavnica in ključ ujemata, toda težje je bilo vrata odkleniti, zato je Mary uporabila obe roki. In uspela je. Mary je odšla v skrivni vrt.

9. Nihče živ še nikoli ni živel v nenavadni hiši

Ko je Mary prišla na vrt, je bilo za njo to mesto najlepše na svetu. Počasi ga je začela raziskovati in v njem videla veliko grmov rož. Mislila je – ko bi imela znanje Bena Weatherstaffa, bi vedela, če so vse te lepe rastline še vedno žive. Videli je, da okoli rastlin raste veliko plevela, zato je z nasmehom na obrazu začela trgati plevel.

Že je nastopil čas kosila in Mary sta ti dve, tri ure na vrtu hitro minile. Vprašala je Martho, če ji lahko kupi lopatko, da bi lahko kopala in sadila, ter Martha je njeno idejo podprla. Mary je imela pri sebi 5 šilingov, tako sta Marthinemu bratu napisale pismo, v katerem sta mu poslale denar in ga prosile naj kupi set za vrnarjenje in nekaj semen, ker se tudi on spozna na vrtnarjenje. Potem je Mary znova vprašala Martho za jok, ki se sliši iz hodnika, toda v tem trenutku je pozvonila gospa Medlock.

10. Dickon

Mary je pogosto razmišljala o skrivnem vrtu in ni več sovražila vetra ter dežja. Med sončnim tednom se je uspela še bolj zbližati z Benom. Včasih ga je lahko presenetila ob ustvarjanju poleg njega, ter ni odšla nikamor, ker se je bala, da bi se jo spet lahko izognil. Mary je začela spraševati o sajenju rož in kako skrbeti za njih. Spoznala je, kako izve, če so mrtve ali žive. V nekem trenutku je imel Ben dovolj, zato ji je rekel, da postavlja preveč vprašanj in odšel. Ben ji je bil še vedno najljubši.

Mary je odšla po stezi in preskakovala vrv. Zagledala je nekega dečka in takoj ugotovila, da je to Dickon. Rekel ji je, naj se ne premika in naj ostane mirna in on je počasi vstal. Okoli njega so bile veverice, fazani in zajčki in on je igral na leseno glasbilo. Ko je vstal je prišel k Mary in se začela pogovarjati, kot da se že od prej poznata. Bil je deček star dvanajst let, z razkuštranimi lasmi in velikimi modrimi očmi. Mary je ugotovila, da razume njenega prijatelja drozga. Prosila ga je, da ji pokaže set za vrtnarjenje in semenke, ki jih je kupil. To so bile semenke maka in zlatičevk. Dickon jo je vprašal, kje je njen vrt in nato je zardela in vedela, kaj naj mu reče. V njej se je pojavilo vznemirjenje in odločila se je, da Dickonu pove za skrivni vrt in on ji je obljubil, da bo skrival njeno skrivnost.

11. Drozgovo gnezdo

Ko je Dickon videl vrt, je bil šokiran. Začel je hoditi po njem počasneje kot Mary, ko ga je našla. Dickon ji je rekel, da mu je Martha povedala za vrt in ga je vedno zanimalo, kako izgleda. Skupaj sta začela hoditi po vrtu in Dickon ji je sproti pojasnjeval, kako razlikovati mrtve rože od živih. Dickon je opazil, kako je nekdo že porezal veje, toda ne pred desetimi leti, temveč v zadnjem času. Oba sta bila srečna, ker bosta skupaj znova oživela vrt. Dickon je obljubil, da bo skrival njeno skrivnost, kot tudi drozgovo gnezdo in da če bo potrebno, bo prihajal vsak dan, da bi ji pomagal pri vrtnarjenju.

12. Lahko dobim malo zemlje?

Mary je v sobo pritekla zadihana, da ne bi zamudila kosila. Takoj je povedala Marthi, da je spoznala Dickona. Martha ji je svetovala, da naj vpraša Bena, kako bo prišla do kosa zemlje in da ji bo on dal najboljši nasvet. Martha ji je dejala, da jo bo želel danes spoznati gospod Craven. Marthina mama je srečala gospoda Cravena v mestu in mu povedala, da bi moral videti Mary preden odpotuje. Gospod Craven odhaja in se ne bo vrnil do jeseni ali zime. Medtem, ko sta govorile je v sobo prišla gospa Medlock in rekla Mary naj se počeše in naj gre z njo v sobo gospoda Cravena.

Ko je Mary prišla v njegovo sobo, je bila prestrašena. Gospod Craven je bil prijeten in takoj je rekel Mary, da se ji ni treba bati. Videla je na njem, da je žalosten človek. Mary ga je prosila za kos zemlje in ji rekel, da naj vzame kateri koli del zemlje želi. Dal ji je ves prosti čas, da se igra na vrtu in da lahko obiskuje Marthino mamo, ki je prav tako obiskovala njo. Ko je odšla proti skrivnemu vrtu, je nato našla listek, na katerem je pisalo: “Jaz se bom vrnil.” To je bilo Dickonovo sporočilo.

13. Jaz sem Colin

Tiste noči je padal močan dež in Mary ni zmogla zaspati. Znova se ji je zdelo, da sliši jok. Tokrat je obljubila sami sebi, da bo ugotovila, kaj se dogaja, zato je takoj pogumno odšla na svoj mali pohod. Tiho je hodila po hodnikih in ni ji bilo mar, če jo bo gospa Medlock spet ulovila. Zadaj za eno steno je zaslišala jok in na tej strani so bila vrata. Odšla je v posteljo in videla dečka, da leži. Vprašal jo je, kdo je to in mislil, da znova sanja. Mary je spoznala, da je to Colin, sin gospoda Cravena. Colin je bil bolan iz žalosten, ter njegov oče je redko prihajal na obisk. Govorila sta o skrivnem vrtu in Mary mu je obljubila, da ga bo kmalu odpeljala tja, da se nadiha svežega zraka, če bodo dovolili zdravniki. Želela je oditi, toda deček jo je prosil, naj ostane vsak dokler ne potone v spanec. Mary se je strinjala, gladila ga je po roki in mu prepevala hindustansko uspavanko.

14. Mladi radža

Jutro je bilo oblačno in padal je dež. V sobo je prišla Martha, ki je opazila nekaj neobičajnega na Mary in takoj pomislila, da ji mora nekaj povedati. Mary ji je priznala, da je našla Colina. Ko ji je rekla, da je deček bil do nje zelo vljuden, se je zgrozila in Mary rekla, da je zelo razvajen in morajo vsi delati tisto, kar želi on. Bala se je, da bo izgubila delo. Nato je Martha dobila klic, da mora oditi k njemu in hitro se je vrnila. Colin je zahteval, da ga obišče Mary in ona je z navdušenjem sprejela.

Prišla je v sobo in se začela pogovarjati z njim. Rekla mu je, da ne želi več poslušati njegovih zgodb o smrti in da bo od zdaj govoril samo o življenju. Rekla mu je, da je pri njem opazila dve stvari. Omenila mu je fanta, ki je bil radža in da je on popolnoma drugačen do Dickona. Nato je nadaljevala govoriti o njem. Naenkrat so v sobo prišli zdravnik Craven in gospa Medlock. Obe sta bile začudeni, ker vidita deklico v njegovi sobi, toda Colin jima je takoj dal vedeti, da nobenemu ne smeta povedati. Rekel je, da mu je boljše, odkar ga obiskuje deklica. Ko so zapustili prostor, se je deček pritoževal nad tem, da je vedno prisiljen jesti, ko on to ne želi.

15. Zavijanje gnezda

Po še enem deževnem dnevu, so znova prišli dnevi polni sonca. Gospa Medlock je rekla Mary, da je zelo iznajdljiva deklica, ker se je prikradla v Colinovo sobo, toda da so ji pravzaprav vsi hvaležni, ker ne joka več in nima problemov, toda Colinova negovalka vseeno ne bo dobila odpovedi.

Mary je vprašla Colina zakaj nima rad, da ga ljudje gledajo in rekel je, da tega nima rad že od majhnega. Nato ga je pazljivo vprašala, če ima kaj proti, da ga gleda en deček in Colin ji je odvrnil, da ga sploh ne bi nič motilo. Vedel je, da ona misli na Dickona.

Zjutraj s eje Mary zbudila in se odločila pogledati na vrt. Dan je bil jasen in sončen, ter vedela je, da je čas, da začne v vrtu vse cveteti. Nato je srečala Dickona in ni mogla verjeti, da je prišel tako zgodaj. Poleg njega so bili lisica Kapitan in vrana Gara. Opazili so, da je drozg začel delati družino in da dela gnezdo. Dickon je rekel, da bi bilo najboljše, da se ga ne vznemirja, da ne bi pobegnil in se bo tako lažje navadil na njih. Mary mu je povedala za Colina in ko je Dickon to slišal, mu je bilo všeč, ker je tudi on vedel za to in ni več mogel skrivati skrivnost. Tudi njemu je takoj padlo na pamet, da bi bilo dobro Colina pripeljati na vrt in ga pustiti, da leži na svežem zraku v travi.

16. “Nočem”, je rekla Mary

Tistega jutra sta naredila veliko dela in Mary se je pozno vrnila v hišo. Toliko je bila zasedena, da je pozabila tudi na Colina. Marthi je rekla, da naj pove Colinu, da danes ne more priti, ker ima veliko dela in odhitela nazaj na vrt.

Znova je odhitela nazaj v hišo, da bi lahko Colinu povedala, vse kar je videla, toda ni bilo vse tako lahko. Ko je prišla v sobo, je imel Colin svoj izpad. Zagrozil ji je, da ji bo prepovedal, da se druži z Dickonom in da jo bo prisil, da se druži z njim. Mary ga je imela v tem trenutku za nedopustnega. Rekla mu je, da nikoli več ne bo prišla k njemu in besno je odšla iz sobe. Ko je odšla v svojo sobo, so jo tu čakale igre in igračke, ki jih je za njo kupil gospod Craven. Mary je bila toliko srečna, da je uspela zatreti svojo jezo in takoj začela pisati zahvalno pismo Cravenu. Kasneje, ko je razmišljala, je Mary vseeno upala, da bo spet obiskala Colina.

17. Napad besa

Mary je vstala zelo zgodaj in cel dan delala na vrtu in po večerji takoj odšla v posteljo, saj se je zavedala, da bo zaspala brez problema. Sredi noči so jo zbudili strašni kriki in takoj je vedela, kaj je bilo. Po hodnikih so ljudje hiteli in loputali z vrati in v nekem trenutku je v njeno sobo prišla negovalka in jo prosila, naj poskusi pomiriti Colina, ker oni več ne vedo, kar naj naredijo. Polna jeze je Mary odšla v njegovo sobo in takoj začela kričati na njega. Rekla mu je, da ga vsi sovražijo in da bo kmalu kričal toliko, da bo umrl in da mu prav to želi. Deček je bil osupel nad njeno reakcijo. Takoj je prenehal kričati. Začel je prepričevati vse okoli sebe, da ima grbo na hrbtu, toda kmalu se je prepričal, da so to samo njegova rebra, ker je suh. Strinjal se je, da z Mary odide na svež zrak. Ko se je pomiril, so vsi odšli iz sobe in Mary se je odločila da ostane in uspava Colina. Želela mu je prepevati isto uspavanko, kot prejšnjič, toda prosil jo je, da mu vseeno pove o vrtu. Na sredini njene zgodbe je Colin zaspal.

18. Ne smeš izgubljati časa

Naslednje juro se Mary ni zbudila zgodaj, ker je bila utrujena. Preden je odšla na vrt z Dickonom, je odšla obvestiti Colina, da bo prišla malo kasneje. Ko je prišla na vrt je videla, da je Dickon prišel s svojim konjem, Skokom. V žepih je imel dve veverici, ki sta se imenovali Oreh in Lupina. Dickon in Mary sta se smejala medtem, ko je poskušala govoriti z Yorkshire naglasom in isto zabavo je uporabljala tudi pri Colinu. On se je na njen naglas začel zelo smejati in smeh je zaslišala gospa Medlock, ki ni mogla verjeti, kaj se dogaja. Odločila se je, da Colinu končno pove za skrivni vrt in mu obljubila, da ga bo odpeljala tja.

19. Prišlo je

Vsako jutro po Colinovem napadu, ga je moral obiskati zdravnik Craven. Toda tokrat ni bilo tako, kot vsi drugi. Ko je prišel v Colinovo sobo, je videl kako se Mary in Colin smejita. Bil je osupel in videl, da je dečku resnično boljše. Ko je doktor odšel je takoj rekel gospe Medlock, da se stanje zelo izboljšuje.

Tisto noč je Colin spal in niti enkrat se ni zbudil. Zjutraj je v njegovo sobo takoj prišla Mary, s katero se je odločil zajtrkovati in povedala mu je o ovčki, ki jo je rešil Dickon. Colin je želel, da ga obišče Dickon in rekel služkinji, da bo danes prišel deček s svojimi živalmi in da ga nihče ne sme zadrževati, temveč takoj poslati v njegovo sobo. Ko je Dickon prišel, je na Colinovem obrazu opazil presenečenje in razburjenje in Dickon mu je takoj ponudil ovčko. Z veseljem jim je povedal, kako jo je rešil in na katere vse težave je naletel, da bi jo našel.

20. Živel bom večno… na vekov veke!

Vseeno so bili prisiljeni čakati cel teden, ker je pihal močan veter in Colin je nenadoma zbolel. Dickon je h Colinu prihajal vsak dan. Ko je Colin ozdravel, je poklical vrtnarja Roacha v svojo sobo, ker mu je moral nekaj povedati. Ko je Roach prišel v sobo, je bil presenečen, čeprav je vedel, da lahko marsikar pričakuje, saj je Dickon v sobi. Ko je vstopil je videl vrano, jagnje, Dickona in Colina, ki sedita v naslonjaču. Colin ga je prosil, da sporoči vsem vrtnarjem, da naj ne bodo na vrtu dva dneva, ker bo on odšel ven. Roach je odšel iz sobe zadovoljen, ker tokrat Colin ni zahteval ničesar nemogočega.

21. Ben Weatherstaff

Fanta in dekle so iskreno uživali na vrtu in se smejali Yorkshire naglasu. V nekem trenutku je Colin opazil, da na velikem suhem drevesu manjkajo veje. Da bi preprečili nadaljne nevšečnosti, sta Dickon in Mary neopaženo spremenila temo. Ravno prav, ko je sonce začelo zahajati je Colin na lestvi zagledal Bena. Ben je jezno zamahnil s pestjo proti deklici, ter nato zagledal Colina. Žalostno se mu je opravičil, ker je mislil, da je grbav in da ima mlahave noge, kar je Colina razjezilo, toda tokrat je bila njegova jeza drugače izražena. Rekel je Dickonu, da mu nekaj pomaga, naj vstane, kar je Colin naredil brez težave. Uspelo mu je, da se vsede in gledal Bena v obraz. Rekel mu je, da naj se vsede, da bi mu lahko nekaj pojasnil, na kar je bil Ben očitno prijetno presenečen in se zjokal.

22. Po sončnem zahodu

Colin je želel stati poleg drevesa, preden pride Ben, da bi se lahko za vsak primer za nekaj prijel. Ko je Ben prišel, ga je Colin vprašal, če zdaj izgleda kot bolnik, na kar je Ben podal negativen odgovor. Bej je bil še vedno pod vtisom in je vedel, da pred sabo vidi zdravega fanta. Nato je povedal, da ga je gospa Craven prosila, če se ji kaj zgodi, da bo on vedno pazil na njen vrt. To obljubo je držal do 2 leti nazaj, ko je dobil revmo in ni več mogel preplezati ograje. Nato je Colin vzel lopato in začel kopati in Ben se je ponudil, da mu prinese rožo, ki jo bo posadil. Colin je bil navdušen nad idejo in želel je to narediti še preden se dan konča, da bi lahko užival v sončnem zahodu.

23. Čarovnija

Ko so se vrnili jih je zdravnik Craven že čakal. Sklenil je, da Colin ne bi smel pretiravati z izhodi na vrt, toda Colin je njegov nasvet zavrnil, ker je vedel, da je to edino kar mu pomaga, da se pozdravi. Mary je uspela Colinu končno povedati, da se je objestno obnašala do delavcev in služabnikov. Rekla mu je, da je čuden, toda on ji je rekel, da to ne bo več, ker bo vsak dan preživel na vrtu. Vedel je, da obstaja čarovnija, ki mu pomaga in je zahteval, da se zberejo Dickon, Mary in Ben, da bodo skupaj pričarali čarovnijo. Sedli so na travo, kot v nekem templju in Colin je pričaral čarovnijo. Nato se je odločil sprehoditi po vrtu sam, kar je uspel in se vrnil ves rumen v obraz. Izrazil je željo, da postane znanstvenik. Govorili so, da bo šele zdravnik presenečen, ko ga vidi, kako hodi in stoji naravnost, kot pravi fant.

24. Naj se samo smejijo

Dickon ni delal sam v skrivnem vrtu. Pomagal je tudi mami, tako da je gojil korenje in krompir. Pogosto sta govorila in Dick ji je enkrat povedal vse dogodivščine, ter njegova mama je iskreno uživala. Dickon je rekel, da se opazi, da je Colinu boljše in da ne ve, kako to skriti, ker on želi samo svojega očeta presenetiti in ne želi, da to zdravnik očetu javi pisno. Mama se je odločila, da pomaga, tako je vsako jutro poslala domače mleko in kruh, v čemer so neznansko uživali. Colin se je moral ves čas pred služabniki delati, da mu ni dobro, zato da so se potem dobro nasmejali, ko so prišli na vrt. Mamina ideja je uspela in ko je zdravnik prišel na obisk, mu je služkinja pokazala nedotaknjen krožnik od večerje.

25. Zavesa

Skrivni vrt je vse bolj cvetel in cvetel in majhen drozg je že dobil jajca. Cel čas je s previdnostjo opazoval Colina in Mary, vendar za Dickona ga ni skrbelo. Dickon je govoril drozgovsko in ga njegova prisotnost ni toliko vznemirjala. Pogosto se je skrival v grmovju in opazoval Colina, kako počasi hodi, kot da bo nekoga napadel. Nato je sklenil, da se on verjetno uči hoditi, tako kot se majhni ptički učijo leteti. Povedal je to svoji drozgici in ona se je malo pomirila in ni več toliko skrbela za svoja jajca. Celo bila bi osamljena, če se otroci ne bi pojavili na vrtu.

Bil je deževen dan in otroci so vedeli, da ne morejo oditi na vrt. Nato je Mary dobila idejo, da lahko preiščejo vse sobe, ker jih je veliko in Colin bo tako lahko naredil svoje vaje. Lahko bo malo tekel in hodil. Colin je rekel, da ne more več čakati, da se njegov oče vrne in da mu pokaže, kako on lahko vse, tako kot ostali otroci.

26. No, to je mati!

Colin je z veseljem znova imel svoje predavanje o čarovniji in medtem ko je tako plel, se je naenkrat dvignil in vsem povedal, da je zdrav. Nato je zaprosil Dickona, da zapoje eno cerkveno himno, ker ni vedel, kakšna je to pesem in bil je preveč bolan, da bi lahko odšel v cerkev. Colin se je nenadoma prestrašil. Videl je, da prihaja neka ženska v skrivni vrt. To je bila gospa Sowerby, Dickonova mama. Znova je prinesla kruh in sveže mleko ter jih z veseljem gledala, kako jejo in pijejo. Takoj so ji povedali različne dogodivščine in se dogovorili za obisk njene majhne hišice. Colin si je zaželel, da bi bila ona njegova mama in gospa Sowerby je rekla, da je njegova mama zagotovo v tem vrtu in bo njegov oče zagotovo hitro prišel domov.

27. Na vrtu

Gospod Craven je potoval po različnih krajih, na severne fjorde, v Švico, na vsa čudovita mesta, toda nikakor ni mogel pregnati svojih mračnih misli. Vse do nekega dne. Ležal je na preprogi z mahom poleg bistrega potoka in zdelo se mu je, kot da zdravi. Vendar pa ni vedel, kako obdržati te misli in so se znova slabo vrnile. Nekega dne je gospod Craven na svojem delovnem stolu zagledal pismo gospe Susan Sowerby, ki ga prosi naj se vrne v Misseltwaite. To je storil takoj.

Ko se je gospod Craven vrnil, so ga pričakali z običajno slovesnostjo. Najprej je odšel v knjižnico in poiskal gospo Medloc, ki mu je negotovo opisala stanje fanta. Vprašal jo je, kje je Colin zdaj in poslala ga je na vrt. Craven je odšel negotovo in ko je prišel do skritih vrat je za njimi nenadoma skočil fant, ki ga je močno objel. Gospod Arhibald Craven je bil v šoku. Ni mogel verjeti, da je to njegov sin, da je toliko zrastel in da je bolj zdrav, kot kdajkoli prej.

Gospa Medlock je poklicala Bena na pivo in on je vedel, da ji mora vse povedati o najbolj dramatičnem dogajanju. V nekem trenutku ga je pogledala skozi okno in izdihnila tih krik, ki je bil dovolj, da pritegne druge uslužbence. Po travnikih so skupaj hodili gospod Craven, njegov sin, Colin, z visoko dvignjenimi glavami.

Likovi: Mary Lennox, gospa Medlock, gospod Archibald Craven, Colin, Dickon, Martha, gospa Sowerby, vrtnar Ben Weatherstaff, služkinja Aya, Basil, gospod in gospa Crawford

Opis oseb

Mary Lennox – dekle iz Indije, ima 9 let. Razvajena in navajena, da je vse po njenem. Služkinje v Indiji so jo morale oblačiti in ona se je do njih obnašala neprimerno. Pogosto je svojo služkinjo udarila. Bile je nesramna, neprilagojena na novo mesto in kasneje, ko je ugotovila, da ne more biti vse po njeno, je bila zelo vztrajna, radovedna, delavna, dobra prijateljica, rada je pomagala in potrpežljiva.

Gospa Medlock – dela za gospoda Cravena in z Mary odide v Anglijo. Redko je odšla obiskat Mary, čeprav je bila to njena obveznost. Presenečena je nad Maryjinim vplivom na Colina, zelo je zaposlena in čas preživlja v svoji delovni sobi ali knjižnici.

Gospod Archibald Craven – zaprt človek, vedno žalosten. Na začetku sploh ni želel videti Mary. Svojega sina ima v sobi, ker je misli, da bo postal tako kot on – grbast. Gospod Craven je žalosten in temačen odkar mu je umrla žena. Ne vidi veselje v ničemer, toda opazi se, da je dober človek. Nudi vse materialno svojemu sinu in Mary. Prepričuje Mary, da se ji ga ni treba bati in ji pusti, da obiskuje Marthino mamo. Na koncu v naravi spozna srečo in je presrečen, ko vidi, da je njegov sin zdrav, kot vsak normalen fant.

Colin – fant, ki ima 10 let. Celo življenje je ležal v sobi, prepričan da je zelo boaln, vse dokler ni prišla Mary in ga prepričala, da sploh ni tako. Zelo je razvajen in svoje služkinje gleda pokroviteljsko, za kar mu majhna Mary enkrat zameri. Pogosto je imel histerične napade, ker ni bilo po njegovo. Slaboten je in vedno utrujen, bal se je svežega zraka, ker je mislil, da se bo prehladil. Ko je začel odhajati na vrt, je ugotovil, da je zdrav in da lahko dela vse, kar delajo ostali otroci. Vrnila se mu je vera v življenje, misili je da ga oče nima rad in ko bo odrastel bo znanstvenik.

Dickon – Marthin brat, ima rad naravo in živali, ima veliko znanja o sajenju rastlin in vrtnarjenju, zna se pogovarjati z živalmi, ki ga razumejo. Rad pomaga mami, tako da goji zelenjavo. Dragocen je in pameten, ničesar mu ni težko. Je svobodnega duha in najrajši preživlja čas zunaj. Ima 12 let.

Martha – Dickonova sestra, dela kot služkinja pri gospodu Cravenu. Spoprijateljila se je z Mary, zelo je delavna, rada se pogovarja in je dobrodušna. Rada preživlja čas pri svoji mami in ji pomaga pri kuhanju in pranju.

Gospa Sowerby – delavna ženska, skrbi za svojo majhno hišico in hrani svojih trinajst otrok. Vedno je nasmejana in podpira svoje otroke pri vsem. Rada je imela Mary kot svojega otroka. Pomaga jim pri skrivanju Colinove skrivnosti, tako da jim vsak dan pošlje hrano. Je radodarna in zmožna obdržati skrivnosti.

Vrtnar Ben Weatherstaff – najprej se zdi nedostopen, toda rad se pogovarja. Pogosto je moteč, zmožen je skrivati skrivnost, srečen je ko vidi, da je Colin zdrav.

Služkinja Aya – Maryina prva služkinja, umrla je zaradi kolere.

Basil – deček, ki je živel pri gospodu in gospe Crawford. Izumil je vzdevek za Mary – “gospodična Mary ni po meri”

Gospod in gospa Crawford – pri njiju je Mary najprej preživela čas, preden je odšla v Yorkshire. Pritoževala sta se in mislila, da je otroku manjkala mamina in očetova ljubezen.

Opomba o avtorju

Frances Eliza Hodgson Burnett se je rodila 24. novembra 1849 v Cheethamu v Angliji. Bila je ena izmed najboljših anglo-ameriških pisateljic in dramatičark.

Med bralci je bila cenjena zaradi svojih prečudovitih zgodb za otroke, od katerih so najbolj znane – “Mali lord Fauntleroy”, ki je bil objavljen leta 1886, sledi ji “Mala princesa” objavljena leta 1905, ter “Skriti vrt”, ki je izšel leta 1911.

Potem, ko je njena družina ostala brez očeta, je njihovo življenje postalo težko in so se preselili iz Anglije v Združene države Amerike, v bližino mesta Knoxville, v državo Tennessee. Kmalu je začela pisati, kako bi svoji družini družini pomagala s zasluženim denarjem. Tako so se njene zgodbe začele objavljati v revijah, ko je imela 19 let.

Leta 1870 ji je umrla mama in dve leti kasneje se je poročila z Swanom Burnettom, ki je postal zdravnik. Potem je mlada družina Burnett živela dve leti v Parizu, kjer sta rojena njena dva sinova. Potem so se preselili nazaj v Ameriko, v Washington, kjer je Burnett znova začela pisati romane, ki so naleteli na odlične kritike.

Čeprav je zaslovela, ko je leta 1886 objavila knjigo za otroke “Mali lord Fauntleroy”, je bila priljubljena tudi po romanih, ki jih je napisala za odrasle v 1890 letu.

Uživala je v druženju in razkošnem življenju in na začetku 1880 leta je odšla na potovanje po Angliji.

Leta 1890 je v Angliji kupila hišo in napisala “Skriti vrt”. Kmalu potem je njen starejši sin Lionel podlegel bolezni tuberkuloze. Njegova smrt je pustila velik pečat na pisateljici in mnogo let pozneje se je borila z depresijo.

Leta 1898 se je ločila od Swana Burnetta in leta 1900 se je poročila s Stephenom Townsendom, ki se je že po dveh letih ločila od njega.

Ob koncu svojega življenja se je ustalila na Long Islandu, kjer je umrla leta 1924.