Skapinove zvijače

Skapinove zvijače obnova

Zgodba Skapinove zvijače govori o dveh sinovih, ki sta se med odsotnostjo njunih očetov zaljubila v dekleti, ki pa sta pripadali nižjemu sloju, kot sta bila onadva. Glavno vlogo ima skozi celotno zgodbo Scapin, ki je zviti sluga enemu od sinov in rešuje njune zaplete z raznimi zvijačami.

Zgodba se začne se z novico, ki jo Silvester sporoči Oktavu, da se njegov oče vrača domov z namenom, da ga poroči s hčerko od gospoda Geronta. Oktav pa ves obupan ne ve, kako bi očetu razložil, da je že poročen in sicer s Haciento.

Zato mu takoj na pomoč priskoči Scapin, ki skuša Arganta njegovega očeta pregovoriti, vendar je on trdno odločen, da bo drugače sina razdedinil. Nato nekega dne Oktav potrebuje denar in zopet mu na pomoč priskoči Scapin, ki Argantu sporoči, da bi naredil kompromis s Hacientinim bratom.

V zameno, da bi Argant lahko razdrl poroko, bi dobil 200 pištol. Argant pa se ne da in dalje trdi, da bo Hacientinega brata tožil. Nato pride mimo Silvester, ki je preoblečen v Hacientinega brata in tako zelo prestraši Arganta, da kmalu pristane na dogovor in da Scapinu 200 pištol.

Prav tako ima Argantov drugi sin Leander težave z očetom in sicer se sprva poskuša sam z njim pogovorit, vendar brez uspeha. Nato kmalu izve novico, da bodo cigani odpeljali njegovo ljubezen Zerbineto, če jim ne bo poslal denarja. Ker pa le ta ne more prositi svojega očeta za denar, mu priskoči na pomoč Scapin, ki Gerontu natvezi zgodbo, da je neki Turk odpeljal njegovega sina in v zameno zahteva 500 cekinov.

Geront se sprva upira takšni vsoti denarja in grozi, da bo Turka tožil, vendar naposled Scapinu vseeno uspe prepričati Geronta. Da pa bi si Scapin še malo privoščil Geronta, se čez nekaj časa spet vrne in mu ves obupan pove, da ga iščejo vsi svojci sinove ljubljene z namenom, da ga ubijejo. Ko pa Geront ugotovi, da ga je Scapin ves čas vlekel za nos, sreča še Zerbineto, ki ga ona ne prepozna in zaradi tega mu vsa navdušena začne razlagati smešno zgodbo, katero ji je pravkar povedal Scapin.

To je bila zgodba, ki se je pripetila ravno njemu. Zerbineta šele na koncu ugotovi, da je pravzaprav govorila z očetom svojega zaročenca. Geront se nato ves jezen vrne domov in izve novico, da se njegova hči vrnila v mesto in da se je v tem času poročila z nekim Oktavom, ki pa je sin Arganta.

Tako dalje ugotovi, da se je poročil z dekletom, ki mu jo je oče že prej izbral. Ko se srečata Argant in Zerbineta on prepozna njeno zapestnico, saj je pripadala njegovi hčerki, ki so jo ugrabili, ko je bila še otrok. Po vseh razkritih povezavah pripeljejo Scapina, ki igra, da umira in zato prosi odpuščanje od Geronta in Arganta. Oba mu odpustita in nato se vsi skupaj odpravijo na večerjo.

Zgodba se konča z eno od mnogih Scapinovih zvijač, s katero se tudi izmaže iz težav, v katere se je zapletel.

Vrsta dela: komedija

Kraj dogajanja: Pariz

Čas dogajanja: obdobje klasicizma

Liki: Scapin, Argant, Geront, Leander, Oktav

Avtor: Jean Baptiste Poqelin Moliere

Opomba o avtorju

Jean-Baptiste Poquelin poznan kot Molière (Pariz, 15. januarja 1622 – Pariz, 17. februarja 1673), francosti scenarist, književnik in eden od velikih humorističnih satir. Sam je sebe imenoval Moliere, kot psevdonim.

Rojen je v družini bogatega kraljevega tapetarja, končal je pravo, vendar se je odrekel pravni karieri in postal igralec. V Parizu je zasnoval gledališko skupino L’Illustre Theatre (Znamenito gledališče) za katerega je revidiral italijanske komedije in s katerim je 12 let taval obiskati province.

V začetku piše farse, vendar prve komedije so v stihih. Napisal je niz del v prozi in stihu. Bil je predstavnik klasicizma. Norčeval se je iz takratne družbe, razrednega vpliva, pokvarjenosti aristokracije in pohlepu meščanstva in ni se bal obsojanja hinavskih katoliških duhovnikov.

Moliere je razvil italijansko komedijo spletk v socialno komedijo in komedijo običaja s tragikomičnim ozadjem v katerem velikost komičnega doseže dimenzija tragičnega. Leta 1660 je prevzel kraljevo gledališče v Parizu. Ob njem opazimo učinek komedije ERUDITE in komedije DEL ARTE, učinek antike rimskega dramatika (Plavta).