Saloma

Saloma obnova

Tragedija se začne v kraljevi palači, kjer poteka slavje in ima neko zgodovinsko osnovo, ki je razvidna iz biblijskih evangelijev. Dogaja se v Judeji, kjer vlada kralj Herod in skupaj z ženo Herodiado ter pastorko Salomo predstavlja življenje višjega sloja tedanjega časa.

To življenje pa z besedami napade prerok Johanaan, ki je v Bibliji znan kot Janez Krstnik. Lahko bi tudi rekli, da je to delo neka bitka med grehom in svetnostjo, med bogastvom in revščino.

Saloma je že naveličana vsega blišča, zato se med slavjem umakne ven na prosto. Zunaj so tudi paži in vojaki, ki čudno strmijo v luno, pridruži pa se jim tudi mladi Sirijec. Zaljubljen je v princeso Salomo in ker mu ljubezen zamegli vid, v luni vidi podobo ljubke princese.

Potem pogovor nanese na tetrarha, njegove žene in njegovega vina, ter nazadnje se ustavijo še pri veri, ko jih nenadoma zmoti glas iz vodnjaka. Sprašujejo se čigav glas je slišati iz vodnjaka in eden od vojakov jim pove, da je to glas svetega moža, ki je zaprt v vodnjaku, ker je Heroda obtožil hudih pregreh.

Včasih se ga sliši, ko govori strašne reči, vendar le videti se ga ne sme. Saloma se začne pogovarjati z mladim Sirijcem in potoži mu, da ji je slavje znotraj zoprno, da se vsi grizejo zaradi svojih smešnih obredov, ter zmeraj pijejo in razlivajo vino po marmornem tlaku, da so ji Rimljani s svojo neotesanostjo in grobimi izrazi prostaki.

Takrat tudi Saloma zagleda luno in zasliši glas iz vodnjaka. Kljub prepovedi Saloma želi spoznati Johanaana in zaljubljeni Sirijec, ji izpolni željo. Ko Johanaan stopi iz vodnjaka, se ga sprva Saloma malce ustraši, ker je videti tako strašen in njegove oči so črne. Kasneje pa se ji razkrije čisto nov, drugačen svet, svet odpovedi in vere, svet duše ki ga do sedaj ni poznala.

Tako si Saloma, naveličana svojega življenja, želi ljubiti Johanaana in obratno, da je tudi ona ljubljena od njega. Ker pa ji je njegov svet neznan, ga zna ljubiti le na svoj način, to je senzualno in grobo, kar pa prav to Johanaana odvrže od nje. V Salomi se rodi nagon prav iz obupa in za vsako ceno si želi polastiti telo Johanaana. Medtem si je mladi Sirijec vzel življenje, ko je spoznal Salomin nagon.

Tedaj na teraso prideta Herod in njegova žena, ter Herod naroči naj se slavje nadaljuje zunaj. Ko stopa po terasi, mu spodrsne na krvi in zagleda truplo mladega Sirijca. Obda ga slaba misel, da je v zraku slabo znamenje, a ga pogled na princeso odvrne od tega in želi si zaplesati z njo.

Tedaj ga zmoti glas Johanaana, ki govori o Jezusu Kristusu, ki hodi po deželi in oživlja mrtve. Nato se ustraši, da bi na dan prišla resnica, da je sam dal ukazati umor brata, ki je prvi mož Herodiade. Tedaj si še bolj zaželi Salominega plesa, da bi ga razvedril in obljubi ji, da ji bo dal v zameno karkoli, če mu zapleše.

Saloma se omehča, ter mu zapleše ples sedmih tančic, nato pa odide k tetrarhu, da bi ji izpolnil obljubo. Zdaj je imela priložnost, da dobi Johanaanovo telo. Heroda prosi za njegovo glavo, on pa ji v zameno ponuja bogastvo sveta, ker skuša odvrniti Salomo s tako ponudbo.

V tem trenutku pa vse Herodovo poželenje po Salominem telesu zbledi in je brez moči, ter edina rešitev je, da ji izpolni obljubo. Ko Saloma pred sabo zagleda Johanaanovo glavo izbruhne v izpoved ljubezni do njega. Herodu pa se to početje zagnusi, celo tako, da so njegove zadnje besede, ko se vrača v palačo, naj ubijejo to žensko.

Vrsta dela: tragedija

Čas dogajanja: začetek našega štetja

Kraj dogajanja: Judeja

Liki: Saloma, Herod, Herodiada, mladi Sirijec, Johanaan

Avtor: Oscar Wilde

Opomba o avtorju

Oscar Wilde je bil irski pisatelj, dramatik, umetnostni in literarni kritik, rojen 16. oktobra 1854 v Dublinu. Šolanje je končal v Oxfordu.

Bil je glavni predstavnik angleške dekadence (umetnost dela umetnosti). Najbolj znana dela so: pravljica Srečni kraljevič in Mladi kralj, roman Slika Doriana Graya, drama Saloma in Idealni soprog.

Že v mladosti je pisal poezijo, h kateri se je vrnil tudi proti koncu svojega življenja. Po prihodu iz zapora je napisal svojo najboljšo pesem Balado o zaporu v Readingu, skupaj z Slika Doriana Graya, ki je bilo njegovo najboljše delo.

Oscar Wilde je konec leta 1900 zbolel za meningitisom in 30. novembra umrl v Parizu. Pokopan je na največjem pariškem pokopališču Pere Lacahaise, njegov grob pa je med najbolj obiskanimi.