Zgodba je sestavljena iz petih dejanj. Začne se pri glavarju Antonu Antonoviču, ki vsem v mestu pove, da prihaja v mesto uradni pregledovalec, oziroma revizor.
Revizor obnova
Kraljeva graščaka Bobčinski in Dobčinski, ki sta v gostišču jedla lososa, prideta in povesta, da sta tega mladega gospoda že videla. Ugotovita, da gre za uradnika z imenom Ivan Aleksandrovič iz Peterburga in da je tu že dva tedna. On in njegov sluga sta hodila jesti v gostišče, a nikoli nista plačala za kosilo.
Mestni glavar Anton, je bil zaradi tega, ker sploh ni vedel, da je že tu, zelo razburjen in takoj se odpravi v gostišče. Medtem uradnik svoji slugi naroči, naj odide v gostišče in naroči kosilo zanj. Nekaj časa se pregovarja z njim, ker jima je lastnik rekel, da ne dobita več za jesti, dokler ne plačata. Vendar znova dobita kosilo na mizo, a uradnik z njim ni zadovoljen.
Z lastnikom se začne kregati, zakaj ni dobil nobene priloge poleg zažgane pečenke, juha pa, da je zanič. Nato mu lastnik reče, da mu ni treba jesti in da bo še isti dan odšel do mestnega glavarja, ter mu povedal za njegove dolgove. Takrat ravno v gostišče prispe glavar Anton in vidi uradnika. Uradnik se nemudoma začne zagovarjati, da bo poplačal vse dolgove, takoj ko dobi denar iz Petenburga.
Nakar mu glavar reče, da ni nobenega problema in mu da toliko denarja, kolikor je dolžen lastniku. Povabi ga celo v svojo hišo, kjer naj bi se bolje počutil. Uradnik se z veseljem odzove povabilu in skupaj s slugo se odpeljejo v njegovo hišo. Bobčinski, ki je ravno stal pri vratih in vse to videl, je hitro odšel k glavarjevi ženi, da ji naroči, naj pripravi sobo in hrano za uradnika.
Ko prispe, so vsi navdušeni nad njim. Ko pojejo kosilo, se Ivan razgovori o življenju v Petenburgu in uradnik Ivan, se nato predstavi vsem v mestu. Vsi so zelo prestrašeni, ker ne vejo, kako naj se obnašajo do njega in kaj naj mu povejo. Govorijo mu resnico, kaj se dogaja v mestu in na koncu uradnik Ivan preseneti s tem, ko vsakega prosi za denar. Potem se vrne nazaj v glavarjevo hišo in začne snubiti njegovo hčerko.
Hčerka pa za njega ne želi slišati, in ko jo želi poljubiti, odide iz sobe. Nato jo na kolenih prosi odpuščanja in takrat v sobo vstopi mati. Uradnik se z glavarjevo ženo pomeni, glede poroke z njeno hčerko, nakar ona odhiti do svojega moža in mu to pove. Hčerka se vrne nazaj v sobo in Ivan jo prosi za roko. Glavar ju pri tem spodbuja in ju blagoslovi.
Drugi dan pa se Ivan odpravi na pot nazaj v Petenburg, ter oznani, da se bo kmalu vrnil. Še pred odhodom pa glavarja prosi, naj mu da še nekaj denarja. Glavar mu tako da še 400 rubljev, vmes pa Ivan še napiše pismo, ki ga odda na pošto. Poštar odpre pismo, v katerem pa je pisalo, da uradnik Ivan sploh ni pravi revizor, da ga v vasi nasploh še ni bilo. Ko glavar to izve, je zelo besen in jezen na Ivana, saj se zave, s kom je pravzaprav blagoslovil svojo hčer.
V pismu je tudi napisal, da so v tem mestu zelo dobri ljudje, ki so mu dali denarja, kolikor ga je hotel. Nato glavar Anton vse sprašuje, kdo si je sploh izmislil, da je v mestu revizor. Vsi zbrani so pokazali na Dobčinskega in Bobčinskega, ki pa sta se med sabo kregala, kdo izmed njiju je sploh to rekel.
Potem pride Žandar, ki naznani, da je v mestu uradnik iz Petenburga in da naj se vsi zberejo v gostišču. Odziv prisotnih je bil strašen. Vsi so okamneli in te besede so vsakega pretresle. Glavarju pa je po glavi hodila misel, da sedaj pa imajo vraga.
Vrsta dela: komedija
Čas nastanka: nedoločeno
Kraj nastanka: rusko mestece
Liki: Ivan Aleksandrovič, Anton Antonovič, Dobčinski, Bobčinski
Avtor: Nikolaj Vasiljevič Gogolj
Opomba o avtorju
Nikolaj Vasiljevič Gogolj je bil ruski pisatelj. Rodil se je 1. aprila 1809, v vasi Soročinci, v Poltavski guberniri, v Rusiji, v današnji Ukrajini. Rodil se je v obubožani plemiški družini in njegov oče je bil tudi pisatelj komedij in pesnik.
Gogolj je doma dobil zanimanje za literaturo. Po gimnaziji je študiral v Peterburgu, kjer se je spoznal z literaturo in kasneje postal profesor zgodovine na peterburški univerzi.
Svojo pripovedno pot je začel z zgodbami, z naslovom Večeri na pristavi blizu Dikanjke. Po neuspešnem predavanju na univerzi, se nato posveti samo književnemu ustvarjanju. Izda knjigi Arabeske in Mirgorod, v katerih prvič zazveni njegov grenki smeh.
Nato izidejo še znamenite Peterburške povesti, kjer izrazi vtise iz peterburškega življenja. Ena izmed njih je povest Plašč, kjer s toplim humorjem in sočutjem do trpečega človeka izoblikuje tip bednega malega uradnika, ki je prikrajšan za vse lepo. Njegovo največje delo je roman Mrtve duše, kjer je opisal svoj kritični odnos do ruskega življenja.
Nato je nekaj časa živel v tujini, zlasti v Evropi, v Rimu, a že takrat je bil močno bolan na živcih. Kasneje je odpotoval v Jerulazem in po vrnitvi iz njega živel v hudi depresiji. Izdal je še eno knjigo Izbrana mesta iz dopisovanja s prijatelji, kjer zagovarja fevdalizem in absolutizem, prešnje pisanje pa je razglasil za škodljivo. To je javnost obsodila, in kmalu izda še izpoved, kjer se opravičuje za to zmoto.
Zapade v hudo duševno krizo in 4. marca 1852 umre v Moskvi. V ruski književnosti pa ostane predhodnik realizma.
Dodaj odgovor