Schillerjevo delo Razbojniki je drama v petih dejanjih. Premiera same drame je bila 13. januarja 1782 in občinstvo je “padlo v delirij navdušenja”. V ozadju zgodbe se nahaja parafraza Lukovega Evangelija, pravzaprav prilika o izgubljenem sinu.
Je zgodba o dveh bratih, v kateri mlajši brat želi škoditi starejšemu bratu, da bi vse pripadalo njemu. Mlajši brat Franz Moor želi očrniti svojega brata Karla pred očetom, zato mu pove o njegovem razbojništvu. Ni mu dovolj, da samo očrne svojega brata, temveč pove očetu še, da se mu mora odpovedati, da ne bi tako zelo žaloval za njim. Potem, ko mu oče govori, da on sam tega ne more narediti, Franz napiše pismo bratu, v katerem mu v imenu očeta pravi, da se ne rabi več vrniti domov. Karl ponižan zaradi očetovega dejanja s skupino istomislečih ustvari razbojniško skupino, v kateri je on vodja.
Franz si želi le eno stvar in to je postati grof. Ker je mislil, da se je uspešno rešil brata, mu je sedaj ostal še oče. Potem, ko pregovori Hermanna, nezakonitega sina enega plemiča, da se prikrije in naj pove staremu Mooru, da je Karl umrl, se stari Moor onesvesti. Franz je takoj mislil, da je oče mrtev, zato ga je čimprej želel pokopati. Starec se je vseeno zbudil, zato ga je Franz skril v gozd. Ker so vsi mislili, da je stari grof umrl, je Franz zasedel njegovo mesto. Zdaj pa je imel nov cilj in to je osvojiti Amalijo, zaročenko njegovega brata, ki je ostala zvesta Karlu, čeprav je mislila, da je on mrtev.
V tem času Karl s svojimi razbojniki ruši, uničuje in ropa. Vendar pa se zaveda, da on in njegovi razbojniki delajo zlo. Potem, ko mu je Kosinsky povedal svojo usodo, se Karl odloči znova videti Amalijo. Osvobodi svojega očeta in Franz umre od lastne roke. Karl se želi vrniti k Amaliji in se posloviti od razbojniškega življenja, toda njegovi razbojniki mu tega ne dopuščajo, ker so oni velikokrat postavili svoja življenja na kocko zaradi njega.
Drama se konča tragično, ker Karl ubije svojo zaročenko in sebe preda v roke siromaka, da bi on dobil denar za njegovo izročitev.
Vrsta dela: drama
Tema dela: prepir med Franzom in Karlom, zaradi Franzovi spletk
Mesto nastanka: Nemčija
Čas natanka: približno dve leti
Razbojniki obnova
Prvo dejanje
Prvi prizor
V prvem prizoru smo v Frankovskem gradu Moorovih. Franz pove očetu Maximilianu von Mooru, da so prišle novice o njegovem starejšem sinu Karlu. Franz mu vse pove o Karlovem obnašanju in mu pravi, da bi moral njegovo sramoto skrivati za vedno. Franz potegne pismo iz žepa in ga prebere. V pismu piše, da Karl živi razuzdano življenje in da je v takšno življenje vpeljal še sedem mladeničev in da je oskrunil hči znanega bankirja, ter njenega zaročenka ubil v dvoboju. Franz pove očetu, da mu bere le nežne dele, ker ga želi prihraniti muk. Prav tako pravi očetu, da ne verjame v eno besedo, ki je napisana v tem pismu. Stari Moore je zelo žalosten in razočaran nad sinom. Franz se spominja, kako je oče govoril za Karla: “Plameni duh, ki divja v tem fantu, duh ki ga dela tako občutljivega za vse kar veliko in lepo… ustvaril bo enkrat iz njega pravega prijatelja, velikega državljana, junaka, velikega, velikega človeka.”
Očetu govori naj dobro pogleda v kaj se je njegov sin spremenil. Oče se mu opravičuje, ker je napačno mislil o svojem sinu in Franz pravi, da bo žrtvoval svoje življenje, samo da se podaljša njegovo. Očeta pregovori, da se odreče Karla, ker takrat, ko ga ne bi moral poklicati za svojega sina, takrat zagotovo ne bi bil tako nesrečen. Pravi mu, da niso očetje in sinovi v tej vezi zaradi krvi, temveč zaradi srca. Starec omahuje, ker je to vseeno njegov sin. Franz mu nato pravi, da se veliko ljudi po razuzdanosti popravi, vendar le skozi trpljenje. Pravi mu, da se bo Karl zagotovo popravil, če ga oče prepusti bedi. Franz mu predlaga naj napiše pismo, ker naj bi se bal, da bo oče izkazal preveč besa v njem. Oče se strinja s tem, da Franz napiše pismo, vendar le, če ga pismo ne bo preveč prizadelo.
Potem, ko je oče odšel se je Franz začel podlo smejati, ker je vedel, da oče nikoli ne bo več Karla privil na prsa. Srečen je, ker se je uklonil, kakor on pravi ljubimec, saj s tem dejanjem oečtu manjka polovica življenja. Uniči pismo, ki ga je sam napisal, da ga nihče ne bi našel. Franz se jezi na naravo, zato ker je kot on pravi grda. “Zakaj mi je narava naložila to breme grdosti? Prav meni? Kot, da je z mojim rojstvom prevarala svoje najslabše karte! Zakaj je prav meni dala ta laplandski nos, ta črna usta, te hotentotske oči?” Na koncu prizoru pravi, da bo vse izkoreninil, vse kar mu je na poti, da postane gospodar.
Drugi prizor
V drugem prizoru se nahajamo v gostilni na meji Saske, kjer Karl bere Plutarhovo knjigo. Spiegelberg mu govori o eni prigodi iz svojega življenja. Govorori mu o jarku, ki je zraven njegove hiše in katerega nihče ni mogel preskočiti. Blizu njega je živel en človek s psom, ki ga je Spiegelberg rad dražil. Nekega dne je zadel psa s kamnom v rebra in on je začel teči za njim in to tako hitro, da je Spiegelberga mučil jarek, ki je bil pred njim in za njim jezen pes. Odločil se je, da ga preskoči… in ga preskočil. Spiegelberg mu pravi, da mu je to povedal, da bi videl, kako “pogum raste v nevarnosti” in naj odide z njim v Pariz in London.
Karl mu odgovori, da ne bo šel z njim, ker se želi vrniti k svojemu očetu in svoji zaročenki Amaliji. Prav tako mu pove, da je že pisal očetu, da naj mu odpusti in dovoli, da se vrne domov. Kmalu mu Scwarz prinese pismo od očeta in Karg ga bere. Seveda v pismu piše, da se oče odreka in da se ne potrebuje vrniti domov. V tem času Spiegelberg zbira prijatelje v tolpo razbojnikov, ki se bodo utaborili v čeških gozdovih. Nato pride jezen Karl in pravi, da jim bo on vodja. Od njih zahteva prisego zvestobe in poslušnosti do smrti.
Tretji prizor
Vrnemo se nazaj na grad Moorovih, tokrat v Amalijino sobo. Amalija je jezna na Franza, ker se je oče odrekel Karlu. Pravi jim, da bi jih moralo biti sram tega, kar so naredili. Amalija zahteva od Franza, da jo sovraži in naj jo pusti pri miru. Franz ji laže, da je Karl prstan, ki mu ga je ona dala dal prostitutki in da ga je Karl preden je odšel poklical na pogovor na vrt. Očitno mu je rekel, da zapušča Amalijo in da je on ne sme zapustiti, ker mora paziti na njo. Amalija se odmakne od njega in mu pravi je izdajalec ter lažnivec, ker je njej Karl na tem istem vrtu rekel, da nobenemu drugemu ne sme dati svojo ljubezen, niti v primeru njegove smrti. Pravi mu, da ga prezira in da je ne bi motilo niti to, da je Karl berač, ker ona ne bi zamenjala njegove krpe niti za kakšno obleko.
Drugo dejanje
Prvi prizor
Nahajamo se v sobi Franza Moora, ki je jezen, zato ker je njegov oče še vedno živ. Pravi, da ne bi želel ubiti svojega očeta, toda niti ne želi, da ostane živ. Išče veličanstvo (grške boginje milosti), da mu pridejo pomagat. Nato pride Hermann, ki mu pravi, da ve, da ga je njegov oče prizadel. Hermann mu pravi, da bi želel Franza za vladarja. Spoznamo, da ga je Amalia zavrnila, zaradi Karla in on je še vedno jezen zaradi tega. Franz mu prizna, da je njegov brat izgnan še enajst mesecev in da ga bo oče zagotovo kmalu začel iskati. Od Hermanna prosi, da se preobleče in da odide k očetu, ter naj mu pove, da prihaja iz Češke, kjer je bil v boju s Karlom in da je ta umrl na bojišču.
Drugi prizor
Nahajamo se v spalnici starega Moora, ki spi. Poleg njega je Amalia. Stari Moor v sanjah kliče svojega sina Karla. Moor se zbudi in pravi, da je v sanjah želel prositi za odpuščanje od svojega sina. Kmalu v sobo pride Daniel z novico, da je prišel en človek, ki Mooru prinaša pomembno novico. V sobo prideta Hermann in Franz. Hermann s spremenjenim glasom pravi, da je on spoznal njegovega sina. Pove mu o hudi bitki pri Pragi, v kateri se je Karl pogumno boril, toda na žalost je umrl. Zadnja želja je bila, da ta meč, ki ga Hermann drži prinese njegovemu očetu in njegov zadnji vzdih je bil Amalijino ime. Poleg tega da Franzu Amalijino sliko, ker mu je Karl tako ukazal. Franz je malo bolje poglegal meč in rekel, da se vidi, kako je s krvjo napisano “Franz ne zapusti moje Amalije. Amalija, tvojo zaprisego je razveljavila vsemogočna smrt!” Amalia odide in pravi, da jo Karl nikoli ni ljubil, toda vrne se. Staremu Mooru ni dobro in pokliče duhovnika, da mu da obhajilo.
Tretji prizor
V tretjem prizoru odidemo na Češko. Pride Scwarz in pravi, da je Roller poražen in da je Karl zelo jezen, ker mu je Roller največ pomenil. Medtem kmalu pride Karl in ostali pripadniki razbojnikov izmed katerimi je bil tudi Roller. Roller jim pravi, da je živ samo zaradi Karla. Pravi, da so zažgali celo mesto.
V tem času Moor pravi, da se želi odreči svoji ideji in da se želi skriti, ter počakati na sodni dan. Pride duhovnik, ki jim pove, da jih je obkolilo 1.700 ljudi in da jih čakajo vislice. Moor pravi duhovniku, da se tu nahaja 79 moških in da jim on poveljuje. Pravi mu, da je to resnica, da je on ubil grofa in zažgal cerkev svetega Dominika.
Tretje dejanje
Prvi prizor
Amalia poje na vrtu. Pride Franz. Ugotovimo, da je njegov oče umrl in da je zdaj on prišel na oblast. Franz ji pravi, da se on “prostovoljno javlja za Amalijinega sužnja”, toda ona ga zaničljivo zavrne. Franz ji pravi, da jo bo poslal v samostan, če ne sprejme njegovega ukaza. Amalia je zaradi tega srečna, ker ga vsaj v samostanu ne bo morala gledati. To razjezi Franza, ki ji pravi, da jo bo odvlekel v kapelo in ji z mečem od nje izsilil svoje soglasje. Amalia ga oklofuta in Franz ji jezno pravi, da ne bo njegova žena, temveč bo postala njegova ljubica. Amalia ga odžene in nato pride Hermann, ki ji pravi, da sta Karl in stari Moor živa.
Drugi prizor
K razbojnikom pride Konsinsky, ki išče Karla, ker se želi pridružiti razbojnikom. Karl mu pravi, da je nepremišljen in da “razbojniške zmage ne spremljajo praznovanje, temveč prekletstvo, nevarnosti, smrt in sramota!” Konsinsky mu pove svojo zgodbo – je češki plemič, ki je po smrti svojega očeta postal vladar in da bi moral svojo Amalijo popeljati do oltarja. Ko je slišal Amalijino ime je Karl nenadoma vstal.
Konsinsky nadaljuje, da je pripravljal svadbo, ko so ga poklicali na dvorec in mu odvzeli meč, ter ga vrgli v zapor. Tam je bil en mesec, ko so ga razglasili za nedolžnega in mu vrnili meč. Takoj je odšel poiskati svojo Amalijo, toda ona je bila zaprta na dvorcu. Uspela mu je povedati, da je mogla postati vojvodova ljubica ali pa ji bodo ubili Konsinskyja. Konsinsky je odšel k knezu, ko so ga ujeli in mu spet vzeli njegov meč, le tokrat so izgnali čez mejo.
Karl se je po zgodbi obrnil k svojimi razbojniki in jim rekel, da gredo hitro vsi v Francijo, da mora videti Amalijo.
Četrto dejanje
Prvi prizor
Razbojniki so prišli v bližino Moorovega dvorca. Karl se bo pretvarjal, da je grof Brand iz Mecklenburga in Konsinsky, da je konjenik.
Drugi prizor
Amalia in Karl (grof Brand) gledata slike v galeriji. Amalia mu pravi, da je stari Moor umrl in Karl jo vpraša za sliko, ki se nahaja poleg Franza. Amalia mu ni želela povedati, da je to Karl, temveč začne jokati in hitro odide. Karl se zaveda, da ga ona še vedno ljubi. On prav tako odide.
Kasneje Franz pride v galerijo, kjer gleda bratovo sliko. Ugotovi, da je grof Brand pravzaprav zapuščeni brat Karl. Pride Daniel, ki nosi vino, kakor mu je Franz ukazal. Franz misli, da je vino zastrupljeno in da je v to pregovoril Karl. Franz mu pravi, da grof ne sme biti več med živimi in na koncu ga prepriča, da ubije grofa, če želi svojo starost preživeti mirno.
Tretji prizor
Nahajamo se v drugi sobi na dvorcu, v kateri je Karl. Vstopi Daniel in mu pravi, da želi poljubiti njegovo roko, ker je on njegov najljubši mali gospodar. Sprva se Karl še naprej pretvarja, da je grof Brand, toda kmalu, ko mu Daniel pove, da mu je v žep dal nekaj sladkarij in da mu je dovolil, da jaha gospodovega konja, Karl prizna, da je to on. Karl sprašuje Daniela, če ga je njegova Amalia pozabila in kaj je delal njegov brat. Daniel mu pove, da je njegov oče mislil, da je on mrtev in da je brat ostal, kot edini naslednik.
Karl spozna, da ga je brat očrnil in ponaredil njegova pisma. V jezi pravi Konsinskyju, da osedla konja, ker če ostane, se lahko razjezi na svojega brata, ki ga je vedno imel rad. Potem, ko je osedlal konja, se Konsinsky vrne in Karl mu pravi, da mora še enkrat pogledati svojo Amalio.
Četrti prizor
Karl pride v vrt v katerem Amalia joka in gleda Karlovo sliko. Karl jo sprašuje o tem srečnežu na sliki, zaradi katerega ona joka. Amalia mu pove, da je on umrl in da “tava po zapuščenih peščenih puščavah”. Karl ji pove o svoji ljubezni, ki je mislila, da je on mrtev. Amalia ne ugotovi, da govori o njej. Pravi, da je njegova Amalia nesrečna punca. Amalio vpraša, kako bi bilo nje, da ve, da je njen ljubljeni morilec. Amalia mu na to odgovori, da njena ljubezen “ni mogla niti muho gledati, kako trpi”. Moor odide.
Peti prizor
Razbojniki so se namestili v gozd nedaleč od dvorca. Spiegelberg je jezen, ker je Karl vodja in pravi Razmannu “Pridi! Dve pištoli redko zgrešita in nato – bomo mi priv, ki bodo zadavili zadnjega otroka!” Nato pride Schwizer in ubije Spiegelberga.
Nato prideta Konsinsky in Moor, ki vzame kitaro in začne igrati. Potem, ko odloži kitaro, hodi po gozdu. Pride Hermann in gre proti pasti, človeku ki je notri in mu pravi, da naj pride ter, da naj je. Hermann se pripravlja, da odide, toda Karl ga ustavi. Hermann mu pove, da ne sme odidi proti glasu, ki ga sliši, da govori. Karl spozna, da je to glas njegovega očeta, toda misli, da je to duh. Oče mu pravi, da to ni duh in da v njegovem grobu leži mrtev pes, ter da je tu zaprt že tri mesece. Karlu pravi, da mu je to naredil Franz in nadaljuje z zgodbo.
Ko se slišal, da je Karl mrtev, se je onesvestil in ko se je zbudil, je bil že v krsti. Začel je praskati po krsti in to je slišal Franz, ki je bil jezen, ker ni mrtev in ga vprašal, če misli za vedno živeti. Potem, ko je to slišal, se je starec spet onesvestil in se zbudil pred tem stolpom. Karl ne želi verjeti v to zgodbo. Oče mu pove, da cel čas životari, toda da je to njemu vseeno, ker si je to zaslužil.
Karl naenkrat ustreli iz pištole in zbudi razbojnike. Schweizeru pravi, da maščuje njegovega očeta in za nagrado bo dobil en milijon. Pravi mu, da želi Franza dobiti živega, da mu ga ne sme predati mrtvega.
Peto dejanje
Prvi prizor
Daniel se pripravlja na pot, medtem pride Franz in ga zaustavi. Živčen je in pravi, da so duhovi prišli iz groba. Sliši tope in krike bitke. Danielu pravi, da ima vročino in da naj povozi pastorja, ter nato mu pove svoje sanje v katerih je pripravil kraljevsko pojedino. Potem, ko je omamljen ležal v vrtu je do njega prišlo grmenje in zapuščena polja so začela bruhati človeška telesa in lobanje. Franz je v sanjah pogledal proti Sinaju in tam so na treh mizah sedeli trije moški. Vsi trije so izstopili, medtem ko je tretji rekel, da se uporabljajo človeške misli v “posodi njihove jeze” in da se uporabljajo njihova dejanja “za težo njihove jeze”. Slišal je svoje ime in vsako uro je na lestvico vrgel en smrtni greh.
Kasneje je prišel pastor Moser, ki ni vedel, če bo Franz spet nasprotoval veri ali pa bo pred njih začel drhteti. Pastor mu pravi, da on rokah drži tisoč življenj, ter teh 999 je on onesrečil. Pravi mu, da Bog ne bo gledal, kako on krvoločno gospodari. Pride preplašeni Daniel in mu pove, da prihajata četa konjenikov, ter Franz pravi, da naj odidejo vsi v cerkev in naj molijo za njega. Dvorec je začel goreti in Franz pravi Danielu, da naj ga ubije z mečem. Daniel tega ne želi storiti in nato Franz vzame zlato pentljo s klobuka in se zadavi z njo.
Drugi prizor
Karl in stari Moor govorita, ter stari Moor še vedno ne ve, da je to njegov sin. Stari Moor še vedno objokuje svojega sina Karla in on mu pravi, da mu sin zagotovo vse oprosti. Pridejo Karlovi razbojniki in mu povejo, da je Schweizer odšel in da je njegov brat Franz mrtev. Pride Amalia in objame svojega strica, starega Moora. Amalia ve, da je ta razbojnik njen Karl. Karl se odmakne od nje in ji pravi, da je ubil veliko ljudi “Duše tistih, ki sem jih ugasnil v opojnosti ljubezni, duše tistih, ki sem jih upihnil v mirno spanje, duša”.
Stari Moor potem, ko spozna, da so njegovi rešitelji razbojniki izdihne. Amalia pove Karlu, da ga ne more zapustiti. Karl spozna, da ga še vedno ljubi. Ljubi jo. En razbojnik jezno izstopi in pravi Karlu, da je izdajalec, da naj se spomni čeških gozdov in da so vse postavili na kocko zaradi njega. Karl spusti njeno roko in pravi, da je bil nor, ker je mislil, da se lahko vrne. Amalia mu pravi, da naj jo ubije, ker ne želi spet ostati sama. Karl je ne želi ubiti, zato ona pravi drugim razbojnikom, da naj jo ubijejo. Karl tega ne dopusti, zato jo on ubije in pravi svojim razbojnikom, da je dal “življenje svetnice za življenje tatu”.
Karl se želi ubiti, toda tega mu razbojniki ne dovolijo. Na koncu se odloči, da se bo predal revnemu delavcu, ki ima enajst otrok, da bi za njegovo izročitev dobil tisoč zlatnikov.
Osebe: Franz, Karl, razbojniki, Amalia, Maximilian von Moor, pastor, Daniel, Herman i nekaj drugih oseb
Opis oseb
Karl je starejši Maximilianov sin, ki ga oče obožuje. Karl se na začetku drame poskuša vrniti k očetu, tako da ga prosi za odpuščanje. Čeprav se želi vrniti domov, mu Spiegelberg pravi, da mu ne verjame: “Ti nisi več Moor. Se spomniš, kako si neštetokrat s steklenico v roki posmehoval svojega starega siromaka.” Franz ima druge načrte za njega in mu napiše pismo, v katerem mu pravi, da se oče odrekla. Bil je ponižen, potem ko se je zaupal očetu in on naj bi se mu odrekel, zato se s skupino istomislečih poda v razbojnike, ki so postavljeni izven zakona. Karl postane vodja razbojnikov, nepodkupljiv in pogumen. Je vzrajen in pogosto ima eksplozivne nepremišljene reakcije. Karl se je boril za svojo svobodo, za svobodo svojih prepričanj, dejanj in mnenj. “Kako sem bil nor, ker sem se želel vrniti v kletko! Moj duh je željan za dejanja in moj duh za svobodo.” Njegovi razbojniki so imeli zelo visoko mnenje o njem, celo enkrat mu je Roller rekel: “Brez Moora smo mi le telo duše.” Boril se je proti hinavščini in nehumanosti. Ko se je vrnil domov je bilo že prepozno, ker je “zažgal vse mostove za sabo”. Čeprav je dobil očetovo odpuščanje in Amalijino ljubezen je njegova usoda tragična kot usoda njegove zaročenke, ki jo ubije, ker ne želi, da to stori nekdo izmed njegovih razbojnikov. Spozna, da ga bo pravica dosegal in ne želi preživeti življenja v skrivanju: “Zakaj bi kot tat skrival življenje, ki mi ga je že večni nebeški varuh zdavnaj vzel?” Lahko rečemo, da na koncu vseeno stori dobro delo, ker je predal v roke revnemu delavcu, da bi on lahko dobil denar za njegovo izročitev.
Franz je mlajši sin grofa Maximilian. Za vsako ceno želi postati grof, zato ne izbira sredstev, kako bo prišel do tega naziva. Franz je popolno nasprotje svojemu bratu in z grenkim dejstvom, da ima oče bolj rad Karla, se maščuje za pomanjkanje privrženosti. Franz je žalosten lik, kar lahko vidimo, ko je sam sebe opisal: “Zakaj mi je narava naložila to breme pošati? Prav meni? Kot, da je pri mojem rojstvu zaigrala svoje najslabše karte! Zakaj je prav meni dala ta laplandanski nost, ta črna usta, te hotentotske oči? Zares se mi zdi, da je od vseh človeških vrst zbrala najbolj odvratno in mene iz tega naredila.” Poleg tega ima grd zunanji izgled, takšno ima tudi dušo. “Vse bom izkoreninil okoli sebe, vse kar mi preprečuje, da postanem gospodar. Prav tako je vedel, kakšen je oče in da bo kmalu poslal ljudi, da poiščejo Karla, zato je s pomočjo Hermanna prevaral očeta, ker mu je rekel, da je Karl mrtev. Očeta se ni uspel rešiti, zato zaprl ga je na dobro skrito mesto. Ni mu uspelo osvojiti bratove zaročenke, čeprav je to poskusil na nešteto načinov in vsak izmed njih je vključeval laži. Zagrozil je Amaliji, da če se ne poroči z njim, jo bo naredil za svojo ljubico in da bodo vse ženske govorile o njej. Na koncu se obnaša kot strahopetec in sam sebi vzame življenje. Vzame zlato pentljo s klobuka in se z njo zadavi.
Amalia je Karlova zaročenka, ki mu je neizmerno zvesta. Ko jo Franz vpraša, kako lahko njega žrtvuje za enega berača, mu Amalia odgovori: “Jaz ne bi njegove krpe zamenjala za vijolično mazilo. Pogled s katerim on berači je moral biti vzvišen, kraljevski pogled – pogle, ki uničuje veličanstvo, sijaj in slavje vsemogočnika ter bogataša!” Ni želela zapustiti Karla niti takrat, ko ji je Franz rekel, da je on mrtev. Sprejela je Karla tudi takrat, ko ji je on priznal, da je bil razbojnik in da je ubijal ljudi. Na koncu umre pravzaprav od Karlove roke, ker ona ni želela živeti brez njega.
Maximilian von Moor je oče dveh sinov, ki ni bil seznanjen s Franzovimi spletkami. Imel je rad Karla, zato je zanemarjala Franza, ki se mu je maščeval na najboljši možen način, tako da mu je rekel, da je njegov najljubši sin mrtev. Na samem začetku drame ga vidimo kot vztrajnega očeta, ki le čaka novice od svojega sina. Ko mu Franz prebere pismo v katerem se govori o Karlovih hudodelstvih, ga Franz uspe pregovoriti, da se odreče sinu. Vendar stari Moor tega ni mogel storiti sam, temveč je Franz moral napisati pismo namesto njega: “Piši mu sin. Ah meni bi srce počilo!” Maximilian je pogosto sanjal svojega sina in ga prosil odpuščanja. Franz ga ni uspel ubiti, zato ga je skril v gozd in starec je počasi propadal.
Opomba o avtorju
Friedrich Schiller (1759 – 1805) nemški pisatelj in dramski pisatelj. Bil je prevajalec, urednik in založnik revij. Čeprav je sprva želel postati duhovnik je študiral pravo in na koncu postal vojaški zdravnik.
Njegovo prvo, toda najbolj znano delo je bilo “Razbojniki”. V tej drami nam Schiller skuša pojasniti, da vedno obstaja dobro in zlo, toda vedno se na vse načine poskuša nasprotovati krivici.
Potem, ko je objavil to knjigo kot vojaški zdravnik, mu je bilo prepovedano nadaljno delovanje v književnosti, zato pobegne iz Stuttgarta, kjer v svobodi lahko nadaljuje s pisanjem.
Naslednja izdana dela so bila “Fiescova zarota v Genovi”, Don Carlos”, “Spletka in ljubezen”.
Že pred koncem življenja odide v Weimar in takrat napiše zgodovisnke drame: “Wallenstein”, “Maria Stuart”, “Devica Orleanska”, “Wilhelm Tell, “Mesinska nevesta”.
Po dolgi bolezni je umrl v Weimaru 9. maja 1805.
Dodaj odgovor