Proces obnova
I. Jožef K. je bil bančni uslužbenec. Medtem, ko je nekega povsem običajnega jutra čakal svoj zajtrk, ki ni prišel, se je odločil, da bo pozval kuharico. Namesto zajtrka mu na vrata pridejo neznanci z napovedjo, da je aretiran. Jožef vztraja z vprašanjem, zakaj je aretiran, vendar mu odgovorijo, da ne vejo ničesar o tem in da so le sodni uslužbenci.
Da je zadeva še bolj zapletena, je Jožefu dovoljeno vsak dan oditi na delo in navzven se v njegovem življenju ničesar ne spemeni. Kmalu dobi sporočilo po telefeno, da mora priti na zaslišanje v nedeljo. Pojasnijo mu, da je zaslišanje v nedeljo, da bi lahko nemoteno opravljal bančni posel.
Jožef odide je odšel na kraj domnevne obravnave in najde zgradbo. Navzven je predvsem standardna zgradba. Vstopi in hodi po stopnicah v iskanju komisije, ki je zadolžena za njegovo obravnavamo, vendar igovor je imel, da išče tesarja Lanza. Ne najde ničesar, kar bi odgovarjalo njegovemu opisu, naleti samo na nekaj žensk in otrok in opravljajo se dela samo o revnih in zapuščenih domov.
V zgornjem nadstropju potrka na vrata in odpre mu ženska, ki preživi dan s pranjem oblek. Odpelje ga po hiši in pride do neke sobe. Jožef je ugotovil, da se nahaja v določeni dvorani, ki izgleda, kot dvorana. Sodnik mu pove, da je zamudil na obravnavo eno uro, čeprav mu niso povedali točne ure, kdaj se mora pojaviti.
Sodna dvorana je razdeljena na dva dela in občinstvo ga v dvorani nekoliko v njegovo korist odobrava in nekoliko s posmehom, tišino in muko. Jožef se brani in kmalu nazorno odide, ker spozna, da ga nihče ne razume in da to nima nobenega smisla. Seznanijo ga, da je s tem sam sebi škodoval, ker je dobil listino, s katero bi moral biti seznanjen.
II. Naslednjo nedeljo se Jožef odloči nenajavljen pojaviti na sodišču. Vstopi v isto zgradbo in tam ponovno sreča mlado žensko, soprogo sodskega uslužbenca. Ponudi in pove mu, da jo naj odpelje, ker je v popolnosti pred sodnim organom. Jožef razmišlja, da bi bilo to dobro maščevanje pred sodnim uslužbencem. Potem pride mlad in neugleden odvetnik pripravnik, ter pove ženi, da ima nalog sodstva in da se mora pojaviti pri njemu. Jožef jo poskuša ubraniti, vendar zavrne njegovo pomoč in skupaj izgineta.
Takrat pride tudi sodni uslužbenec in zaupa Jožefu, kako vzemajo stvari iz hiš in kako mora delati vse te nesmiselne naloge, in spusti njegovo ženo. Sodni uslužbenec pelje Jožefa po zgradbi sodstva, vendar od mučnega okolja, katerega je tam videl, zdrži in si opomore šele, ko zapusti zgradbo.
III. Jožef po takem mučnem dnevu ponovno naleti na čuden dogodek. Ko se je vračal nekega dne z dela je izza nekih vrat zaslišal čudne zvoke, kot da je nekdo zakričal. Odpre vrata in zagleda tri ljudi, od katerih sta dva mestna stražarja. Potožejo se mu, da je temu tretjemu sodni uslužbenec naročil, da ju prebiča, ker sta ga užalila. Jožef poskuša prepričati tega tretjega, da se ju usmili, vendar ga ne posluša. Jožefu je to mučen prizor in se boji, da ga ne bi kdo mogoče našel, zato se oddalji s tega mesta.
Naslednje jutro malo s strahom odpre ta ista vrata in na njegovo začudenje zagleda isti prizor.
IV. Jožef vse bolj pogosto naleti na čudne situacije. Nekega dne ga obišče stric in ga opozarja, da bi njegov položaj, v katerem se trenutno nahaja, lahko negativno deloval na njegovo družino. Stric ga prepričuje, da mora najeti odvetnika in odide do njegovega znanca, odvetnika Hulda.
Odvetnik je na Jožefovo začudenje spoznal celotno njegovo situacijo, ali proces. O težavah in starem odvetniku skrbi tudi dekle z imenom Leni. Jožef se takoj spusti z njo v čudno ljubezensko vezo, dokler ga njegov stric ne prepriča, da je ona v vezi z odvetnikom.
V. Jožef se bolj razmišlja o svoji situaciji. Obišče odvetnika, ki mu pove, da njegov proces dobro napreduje, vendar Jožef ne vidi nobene spremembe. Sumi, da odvetnik namerno otežuje celotno situacijo in ne dela v njegovo korist in se Jožef sam odloči urediti svojo prošnjo. Prošnja bi morala vsebovati vse podrobnosti njegovega življenja. To Jožefa vrže iz ritma, ker še zmeraj ne ve, zakaj je pravzaprav obtožen.
Vse težje opravlja vsakodnevne stvari in tudi njegovi prijatelji mu govorijo, da vejo vse o njegovem procesu. Delavec v tovarni mu pove, da naj se javi sodnemu slikarju Titorelliju, ki mu lahko pomaga, ker ve vse o njegovem primeru. Titorelli mu nekaj pomaga, z razlago, kako stvari stojijo na sodišču. Pove mu da je sodišče prepričano o njegovi krivdi in da se bo težko zagovarjal.
Vendar mu da upanje, ko mu pove, da lahko z vezami vpliva na sodišče. Nudi mu svojo pomoč, toda hkrati ga vznemirja vprašanje, če bo zares osvobojen, samo navidezno ali kot proces zavlačevanja. Takoj mu pove, da je celotna osvoboditev v njegovem primeru nemogoča. Jožef kmalu spozna, da je nemogoče dobiti tožbo in preostali dve točki, ter da proces lahko le malo zavlačuje. Jožef kupi nekaj njegovih slik in odide jezen z nobeno rešitvijo.
VI. Nekega večera se Jožef odloči, da odide k odvetniku, da bi odpovedal sodelovanje. Vrata mu odpre majhen človek z imenom Block, ki mu pove, da je odvetnikova stranka in to že 5 let. Tudi on je v procesu in mu pove, da se je nekaj že naučil o njegovi situaciji. Pove mu, da bo verjetno osvobojen zaradi oblike ustnic. Zgrožen Jožef se odloči, da takoj prekine sodelovanje z odvetnikom. Odvetnik mu reče, da je nepotrpežljiv in da z njegovo obrambo dobro kaže. Pokliče Blocka in mu predstavi njegov primer, ter ga navidez prizadene.
VII. Po tem, ko je dal odpoved odvetniku, je Jožefovo stanje še naprej nespremenjeno. Čeprav se zaveda, da je zadeva še bolj zapletena. Nekega dne dobi naročilo iz dela, da bi moral nekemu Italijanu razkazati katedralo. Ker se Italijan ne pojavi, Jožef sam vstopi v cerkev.
Tam zagleda duhovnika v spovednici in zazdi se mu, da bi moral imeti spoved. Čeprav je že hodil proti izhodu, postoji ker zasliši, da ga duhovnik pokliče po imenu. Pove mu, da preveč pričakuje pomoč od nekoga drugega, posebno od žene in da to ni dobro za njegov proces. Pove mu o priliki, o čuvaju in človeku iz podeželja. Govori mu o tem, da je človek s podeželja celo življenje ostal pred vrati zakona v čakanju, da ga aretirajo. Ko je umiral, so mu rekli, da se ta vrata lahko sedaj zaprejo. Prilika je na koncu ostala nejasna.
VIII. Nastopi 31. Jožefov rojstni dan. Na ta dan v njegovo stanovanje prideta dva človeka v črnih plaščih. Čeprav se nista najavila, Jožef sedi zraven njiju in čaka na goste. Rekel je, da ve da jih pričakuje, kot da bi se pomiril z usodo. Ni se upiral, pustil jima je, da ga odpeljeta iz mesta do komnoloma.
Zarili so mu nož v srce in zadnje Jožefove besede so bile “Kot psa!”
Naslov dela: Proces
Glavni lik: Jozef K.
Avtor: Franz Kafka
Opomba o avtorju
Franz Kafka (1883-1924) je bil književnik izražanja v nemščini. Rojen je Pražanin iz judovske družine. Ko je končal klasično gimnazijo, odide na fakulteto študirati kemijo. Potem se prepiše na nemško književnost in zgodovino, da bi se lahko vpisal na pravo. Dela kot uradnik, ter življenje preživi v pisanju in delu.
Leta 1922 se upokoji, zaradi napredovane tuberkuloze, umre dve leti kasneje. Pokopan so ga v Pragi na židovskem pokopališču.
V času njegovega življenja so objavljene pripovedke “Opazovanje” in “Sosedski zdravnik”, “Gasilec”, “Preobrat” ter “Obsodba”.
Po njegovi smrti so natisnjeni trije njegovi romani, katere je želel zažgati, a jih je književnik Max Brod objavil. Dela so “Proces”, “Past” in “Amerika”.
Leta 1931 so objavljene pripovedke “V izgradnji kitajskega zidu”.
Dodaj odgovor