Priklenjen Prometej

Grški dramatik Eshil je napisal to razburljivo trilogijo. Priklenjen Prometej je prvi del trilogije, v katerem je Eshil temeljito obravnaval mit.

Priklenjen Prometej obnova

Zgodba je o Prometeju, titanu ki je ukradel ogenj iz nebes in ga dal ljudem. Tudi takrat, ko se Zevs odloči uničiti človeštvo, se mu Prometej zoperstavi. Nadaljevanje trilogije je bila tudi trilogija “Osvobojeni Prometej”, a je bila le delno ohranjena. Tretji del, zaključek “Prometej prinašalec ognja” je poznan samo po naslovu.

Sluge Zevsa, Sila in Oblast odvedejo Prometeja v Skitijo, na pot po skalnatem delu in tam ga čaka Hefest, ki ga pribije na steno, po ukazu Zevsa. Hefest obžaluje, čeprav ve, da je Prometej ukradel ogenj bogovom. Dokonča svojo dolžnost. Ko je nalogo opravil, odide s slugami in Prometej se začne pritoževati nad svojo usodo. Pritožuje se nad bolečino in glasno zahlipa zemlji, rekam, morju in zraku, zaradi trpljenja, ki si ga ni zaslužil.

Čeprav težko prenaša te bolečine in trpljenje ima Prometej sposobnost vpogleda v usodo, ki jo je podedoval od matere. Ve, da se bo to trpljenje kmalu končalo, prav tako tudi Zevsove tiranije, mora samo dostojanstveno zdržati. V tem času pride do njega leteča kočija. V njej se nahaja Oceanova hčer. Pokaže mu obzirnost in se usmili njegove usode. Prosi ga, da ji pojasni, zakaj mu je Zevs napravil takšno zlo.

Pojasni ji celotno situacijo, kako je nastala borba med Zevsom iz ene strani in Titana z druge, pokoril se je Zevsu in mu pomagal izriniti Krona, ki je bil na koncu vržen v Tartar. Po tem se je Zevs odločil uničiti človeštvo, vendar pri tem se mu Prometej ni pokoril. Tako si je zaslužil njegovo jezo in zamere. V tem trenutku se pojavi Ocean na letečem konju. Pravi mu, da naj spremeni značaj in se pokori Zevsu in nato mu bo pomagal, da se ga usmili. Zevs ne želi niti slišati za ta predlog, ter vztraja pri svojih načrtih.

Po odhodu Oceana, zbor Oceanov joka nad Prometejevo usodo, vendar Prometej razloži zboru, da je vse to naredil v korist človeštva. Govor prekine Ija, Inahova hčer, ki je bila zaradi Zevsove žene Here in njene ljubosumnosti spremenjena v kravo. Poleg tega jo pikajo obadi po celem telesu. Prosi Prometeja, da ji pove s pomočjo njegove sposobnosti prerokovanja, kdaj bo konec njenih muk.

Pove ji vse, kar jo čaka na poti in isto tako, ko ga bo Zevs osvobodil, bo Zevs odtrgan iz oblasti. Razkriva ji, da ga bo osvobodil njen potomec v 13. kolenu. Pravi ji, da se jo bo Zevs usmilil v Egiptu, kjer bo našla mir in vrnila se ji bo prejšnja oblika.

Ija izgine in zbor nagovarja Zevsa, da prekine z nepremišljenimi govori, da ga ne bi doletela zlovešča usoda. Do Prometeja pride Zevsov sin Hermo, ki ga prosi, da mu natančno pove o kakšna zakonska zveza se mora narediti, s katero bi njegov oče izgubil oblast. Ne želi mu ničesar razkriti, odločen v svoji nameri, da bo to naredil, ko bo osvobojen. V tistem trenutku se je začela velika nevihta in Prometej skupaj s steno pade v Tartar.

Opomba o avtorju

Eshil se je rodil leta 525 pr. Kr. in umrl leta 456 pr. Kr. Ustvarjal je v času, ko je demokratični red v Ateni zmagal nad tiranijo. V delu Hiketide velja demokracija in svoboda. Eshil je sodeloval v bitki pri Salaminu, bitki pri Plateju in bitki na Maratonski zemlji, kot hoplit. Salaminsko zmago je opeval v tragediji Perzijci.

Pogosto je potoval in skušal razširiti svoje znanje in izkušnje. Dvakrat je obiskal Sirakozo, kjer ga je gostil tiran Hijeron, ki je na svoj dvor poklical najbolj slavne umetnike in mislece tistega časa. Hijeron je ustanovil mesto Etno 476 pr. Kr. in njegovo čelo postavil svojega sina Dinomena. Takrat je Eshil napisal in prikazal svojo tragedijo Etnjanke. Na drugem obisku je prikazal Perzijance.

Po mnenju mnogih je bil “oče tragedij”. Iz njegovih pesmi se jasno vidi, da je bil zagovornik demokratske države, čeprav je pripadal konzervativni skupini. Med Eshilom in ljudstvom je prišlo do nesporazumov in prepirov, ki je Eumenidama najverjetneje povzročil, da naslednje leto svojega življenja preživi izven domovine na Siciliji, kjer je že prikazoval svoje drame. Na Siciliji v mestu Geli na koncu umre.

Eshil je napisal približno 90 dram (70 tragedij in 20 satirskih iger). Na različnih pesniških tekmovanjih je zmagal 13-krat. Material za njegove tragedije je jemal iz junaških zgodb. Njegove tragedije so “drobtinice z bogate Homeorjeve mize”. Čeprav je sestava njegovih tragedij enostavna in liki brez globoke psihološke analize, je bil jezik v resnici bogat, domišljav in vzvišen.