Knjiga Pomladni dan je eno izmed del Cirila Kosmača, ki je nastalo nekaj let po strahotni drugi svetovni vojni, v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Pomladni dan obnova
Zgodba govori o fantu, ki se po dolgih letih vrne domov, v svojo rodno vas ob reki Idrijci. Doma pa v svoji temni čumnati stare hiše obuja spomine na svojega mrtvega očeta, ter mater in čas pred začetkom vojne.
Najbolj zanimiv del knjige je, ko se spominja na čas, ko ga je oče poslal v trgovsko šolo, kjer se je tam nekaj časa izobraževal, nato pa jim je po nekaj časa zmanjkalo denarja za nadaljnje šolanje. Za to so izvedeli vsi meščani, ki so je jim posmehovali in fanta zbadali z besedami, da sedaj ne bo ne kmet, ne gospod. Najbolj se mu je pa posmehoval vaški bogataš, Modrijanov Ludvik.
Nekega dne, ko je fant skupaj z očetom žagal drva na dvorišču, je prišel mimo prav Modrijan. Fant se je takrat vljudno umaknil in seveda prisluškoval. Modrijan pa je po ovinkih začel zbadati očeta zaradi revščine. Oče ga je nekaj časa samo tiho poslušal, nato pa je Modrijanu zabrusil kar mu je šlo, vendar mu z besedami ni prišel do živega.
Zvečer se je oče odločil, da odideta skupaj s sinom v Tolmin na gimnazijo, da se bo sin učil in bo izšolan, ter da bo imel vsaj nekaj denarja. Fant nad tem ni bil preveč navdušen. Oče mu je še zaupal, da bo mama kmalu umrla, saj že devet let boleha za jetiko. Ta novica ga je zelo prizadela in šokirala, zato je materi obljubil, da se bo učil, saj je bila to njena zadnja želja. In kar je obljubil, je tudi storil.
Naslednji dan sta odšla z očetom v Tolmin na gimnazijo in ravnatelj je dal fantu poln nahrbtnik knjig, da se bo učil in da bo lahko prišel v juniju na izpite. Medtem pa doma njegovi bratje in sestre niso bili navdušeni nad fantovim izobraževanjem, saj je bil zaradi učenja fant oproščen marsikaterega kmečkega dela, medtem ko so ostali v družini morali delati.
Fant se s trmo zagrize v učno snov in se nato celo zimo uči.
S pomladjo pa se začne košnja in fant začne pomagati pri opravilih. Ponoči se večkrat pretihotapi na zborovanja tajne protifašistične organizacije. Zaveda se nevarnosti, ki jim grozi, zato ga je strah, ko pomisli na shod, ki se bo odvijal na Banjški planoti. Junija je na vseh izpitih uspešen.
Naslednjega jutra pa umre mama, zato se ne udeleži tajnega shoda. Na dan materinega pogreba ostane doma, saj nima primernih oblačil. Zato skupaj s sosedom Trnarjem in s Kadetko pospravljajo mamine stvari. Nato pridejo karabinjeri in fanta odpeljejo, saj je obtožen delovanja proti domovini Italiji.
Domov se vrne šele po dveh letih, vendar tako, da je pod policijskih nadzorstvom. Skupaj s Kadetko se odpravita po šmarnice pod Vranjek in takrat ji omeni, da bi lahko skupaj zbežala čez mejo v Jugoslavijo. To v snežni noči res stori. Spremlja pa ga tudi oče, ki mu da nekaj življenjskih napotkov in takrat zadnjič vidi svojega očeta.
Vrsta dela: roman
Kraj dogajanja: Idrija
Čas dogajanja: 2. svetovno vojno
Liki: fant, mama, oče, Kadetka
Avtor: Ciril Kosmač
Opomba o avtorju
Ciril Kosmač je bil slovenski pisatelj, ki se je rodil 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci. Šolo je obiskoval v Gorici in Tolminu, kjer je leta 1928 opravil maturo.
Ker je sodeloval v organizaciji TIGR, je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran. Po dveh letih je pobegnil v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih.
Nato pa je leta 1938 odšel v Pariz in nato še leta 1942 v London, kjer je delal za radio BBC in pripravljal slovenske oddaje. Med vojno se je pridružil partizanom in se potem leta 1944 vrnil v domovino, kjer je bil urednik partizanskega glasila Slovenski poročevalec.
Nato se je iz Ljubljane preselil v Portorož, kjer se je kot svobodni književnik posvetil literarnemu ustvarjanju in prevajanju. Bil je zelo dober pisec tekstov, zato je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado za scenarij Na svoji zemlji.
Po letu 1960 je nehal objavljati svoja nova dela, a je kljub temu dobil še kar nekaj nagrad. Leta 1974 je dobil nagrado AVNOJ za pisateljsko delo, leta 1979 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ki pa je naslednjega leta ni mogel prevzeti, ker je prej umrl.
Na njegovo ustvarjanje so precej vplivali Ivan Cankar, pri katerem si je ostril čut za umetniški jezik, Ivan Pregelj, Bogomir Magajna. Umrl je 28. januarja 1980 v Ljubljani in pokopali so ga v Ročah nad Slapom ob Idrijci.
Njegova najbolj znana dela so: Tantadruj (1959), Pomladni dan (1953), Sreča in kruh (1946).
Dodaj odgovor