Pogumni krojaček

V pravljici “Pogumni krojaček” so opisane dogodivščine glavne osebe in njegovo njegovo bitko pameti z ogromnim velikanom. Potem, ko je ubil sedem muh z enim udarcem, je pomislil, da bi bilo dobro, da odide malo v svet, ne pa da preživlja dneve s svoji mali krojačnici.

Med potjo je srečal velikana, ki ga je vsakič uspel prelisičiti. Problem je bil v tem, ker mu velikan ni verjel, kako je on ubil sedem muh samo z enim udarcem. Velikan je izmišljal razne izzive za krojača, da bi mu krojač lahko dokazal, da je pogumen in močen. Krojač je brez kakršnih koli težav uspel opraviti vsak izziv in velikan jebil iz dneva v dan vedno bolj jezen. Vse dokler se nekega dne ni odločil, da se reši krojača. To mu seveda ni uspelo, ker ga je krojač uspel prelisičiti še zadnji čas.

Beseda o zanimivi pravljici je polna pustolovščin, v kateri glavna oseba krojač s svojo domišljavostjo, uspe obvladovati velikana, ki na koncu beži od njega s sklonjeno glavo. Sporočilo zgodbe je, da sta pamet in pogum v življenju zelo pomembna, da bi vedeli, kako ravnati v težji ali lažji situaciji.

Pogumni krojaček obnova

Bilo je jutro, čas zajtrka in mladi krojač se je pripravljal, da nekaj poje. Ko je pripravljal okusen zajtrk, mu na marmelado prileti ne manj in ne več, kot sedem muh. Oglašale so se in obremenjevale krojača vse dokler ni zamahnil s svojo močno roko in ubil vse zapored. Bil je zelo ponosen, ker je to storil in se odločil, da bi lahko v svoj pas všil napis: Sedem na en kap!

Po tem dogodku je krojač pomislil, da ubiti sedem muh z enim udarcem ni lahko. Ali je sposoben ali pogumen, ker je to naredil. Vendar pa je krojačnica, v kateri je trenutno delal postala premajhna za njegove velike načrte, zato se je odpravil v svet.

Krojač je zapustil mesto, odšel proti goram in naletel na velikana. Bil je slabo razpoložen in mu rekel naj se mu umakne iz poti in naj ga ne moti. Velikan je malo bolj pregledal krojača in zagledal pas, na katerem je bil zapisan zanimiv napis: Sedem na en kap! Velikan se je ustavil, vzel kamen v roko in ga zdrobil. S tem je krojač povzal na izziv in mu rekel naj stori isto, če lahko.

Pameten krojač je segel z roko v žep in ugotovil, da je v njem kos sira. Izvlekel ga je s pretvarjanjem, da je izvlekel kamen in rekel velikanu, da bo iz njega prišla voda. Velikan mu ni želel verjeti, toda ko je na lastne oči videl, da iz krojačeve roke curlja voda, ni mogel, da verjame.

Velikan je bil presenečen kolikšno moč ima krojač, toda vseeno ni želel priznati, da je izgubil izziv. Izmislil si je načrt, da prehiti krojača in vzel veliko steno v roke, ter z njo zamahnil, kot je lahko. Stena je odletela daleč, zelo daleč, toliko daleč, da se ni slišalo, ko je padla na tla. Zdaj je spet prišel na vrsto krojač. Pameten kot je, je spet segel z roko v žep, v katerem je bila golobica. Spet je odigral, da je vzel kamen, zamahnil z vso močjo in velikanu se je zdelo, da vrgel bel kamen. Pomislil je, da ga je spet prehitel, toda ni želel odnehati.

Velikan je ves jezen in zlovoljen, izmislil nov izziv. Prišla sta pred velik hrast po katerem je velikan rekel krojaču, naj skupaj odnese z njim drevo in šele takrat mu bo verjel, da je ubil sedem muh z enim udarcem. Genialen krojač je rekel, da bo to storil samo pod enim pogojem in to je, da bo velikan spredaj nosil in on zadaj. Velikan se je strinjal, prijel sprednji del drevesa in odšel. Krojač se je povzpel na krošnjo in užival v pogledu, medtem ko je velikan nosil velik hrast. Velikan je zavzdihnil in se mučil, ko je krojač žvižgal in ga dražil, da je on toliko manjši od njega, pa mu drevo sploh ni težko.

Naenkrat se velikan ustavi, spusti hrast na tla in krojač hitro skoči na zemljo in se pretvarja, da drži veje. Velikan niti ni sumil, da on cel čas vara in je bil zelo presenečn, ker je krojač toliko močnejši od nejga. Pomislil je, da ga mora nekako ogoljufati.

Začela se je spuščati tema in velikan je krojaču rekel, da lahko prespi v njegovi votlini. Krojač je bil prepričan, da ima velikan skrivne namene, ker je dobro znano, da so ta velika bitja daleč od gostoljubnih. Velikan mu je celo ponudil svojo posteljo, da bi mu bilo bolj udobno.

Ko je velikan zaspal, je krojač zdrsnil iz postelje in se stiskal v kotu njegove sobe. Velikan je naenkrat vsta, odšel proti postelji, kjer je spal krojač, zagrabil rjuhe in vse skupaj vrgel dol iz pečine. Končno je prehitel krojača, je pomislil.

Naslednjega jutra je bil velikan dobro razpoložen in odšel pripravljati bogat zajtrk. Najprej se je odločil, da gre v gozd nabrati dišeče gobe. Iskal je gobe pod vsakim drevesom, dokler ni slišal nežen glas v bližini. Ves iz sebe dvigne glavo, ko se pred njim pojavi majhen krojač, ki ga je včeraj vrgel čez pečino. Zdrznil se je!

Velikan se je podal v beg, misleč da se mu je vse spodkopalo v glavi. Ni možno, da vidi krojača, če se ga je včeraj na zloben način rešil. Ko je bežal, je kriča, da mu ni dorasel. Krojač se je zasmejal in odšel svojo pot.

Vrsta dela: pravljica

Mesto nastanka: krojačnica, gozd, votlina

Osebe: krojač, velikan

Opis oseb

Krojač – pameten, pogumen in iznajdljiv glavni lik. Dovolj je imel običajnega življenja in odločil se je oditi na avanturo, da bi spoznal drug svet. Na tej poti je srečal velikana, s katerim se je oboževal prevarati. Rad ga je dražil in z veseljem sprejel vsak njegov izziv. Zaradi svoje domiselnosti je uspel do konca premagati velikana, toliko da je mislil, da je uničen.

Velikan – naiven velikan, ki je pripravljen pod vsako ceno izmisliti čim težji izziv, ki ga krojač ne bo mogel narediti, ker ne verjame v njegovo moč. Živel je v votlini in je bil večino časa slabe volje. Ko se je v njegovem življenju pojavil krojač, ki je z enim udarcem ubil sedem muh in ko je ugotovil, koliko je pogumen in sposebe, je začel oblikovati vse težje izzive, dokler ga on ni še zadnjič prelisičil. Bil je toliko velik, toda tako plašljiv.

Opomba o avtorju

Jacob Grimm (1785 – 1863) je bil znan filolog in lingvist in brat Wilhelm (1786 – 1859 germanist. Oba sta se ukvarjala z lingvistiko in filologijo.

Jacob je objavil nemško slovnico in v sodelovanju z bratom je natisnil nemški slovar. Oba brata sta študirala pravo v mestu Marburgu in v času študija sta bila aktivna v kritiziranju kralja Ernesta Augusta I, zaradi česar ju izženejo iz univerze.

Brata Grimm sta slavo pridobila z zbiranjem nemških ljudskih in otroških pravljic. Ko sta vse zbrala, sta jih obdelala, po katerem je končni slog in jezično različico pravljic dal pravzaprav Wilhelm.

Njune pravljice so znane po tem, ker v njih ni veliko grobosti, ni veliko moraliziranja. Zgodbe so svetle, polne ljudske modrosti in znanja življenja.

Prvo zbirko ljudskih pripovedk so objavili leta 1812. Zbirka je vsebovala samo 86 zgodb in ponovna objava v naslednjih 40 letih, se je to število povečalo na več kot 200. Med njimi so: Rdeča kapica, Janko in Metka, Trnuljčica, Sneguljčica, Palček,…