Pikica in Tonček

Zgodba o Pikici in Tončku se začne v velikem Berlinu ter opisuje njuno iskreno in neločljivo prijateljstvo. Čeprav prihajata iz različnih družbenih slojev, Tonček iz revne in Pikica iz bogate družine, to niti malo ne vpliva na njuna vsakodnevna zanimiva druženja.

Tonček je potem, ko mu je zbolela mama, moral služiti in skrbeti za stvari doma. Tako se je naučil kuhati, čistiti, pripravljati toda tudi prodajati črne in rjave vezalke na Weidendammskem mostu. Po drugi strani pa Pikica prihaja iz bogate družine. Za njo sta skrbeli gospa Berta in guvernanta Krunica. Čeprav bi glede na lagodno življenje Pikica morala biti razvajena deklica, ona to preprosto ni bila. V resnici je bila zelo igriva in imela je bujno domišljijo, toda nikoli se ni postavljala pred drugimi.

Poleg o prijateljstvu zgodba prikaže skrb Pikice za ostale. To je mogoče opaziti, ko je želela pomagati guvernanti Krunici pri zbiranju denarja, ki ga je dala svojemu zaročencu Markotu. Toda vse je šlo po zlu, ko je Tonček odkril njune zlobne namene. Pikici je bilo zabavno na mostu igrati revno deklico in pri tem ni razumela v kakšno nevarnost je pripeljala Krunico. Na srečo je bil Tonček iznajdljiv fant in je vse ob času obvestil o njunih namenih. Najprej je o tem obvestil služkinjo Berto in ji dal natančne nasvete, kako se braniti pred vsiljivci. Vse se je na koncu dobro končalo in Berta je bila nagrajena za svoj pogum. Tonček je bil nagrajen s tem, ker je gospod Pogge zaposlil njegovo mater, kot novo guvernanto.

To je zgodba o revni in bogati družini, ki se sooča z vsakdanjimi problemi pri vzgoji otrok. Po eni strani je Tončkovo življenje težko zaradi bolezni njegove mame, ki ji je uspelo, da si opomore, ter po drugi strani je Pikici težko zaradi tega, ker njena mama ne skrbi dovolj za njo.

Zgodba ima srečen konce. Gospod Pogge se je odločil prevzeti stvari v svoje roke in je naredil najboljšo odločitev za obe družini. Zaposlil je Tončkovo mamo, svoji majhni Pikici je dovolil druženje z njenim najboljšimi prijateljem Tončkom, ter svoji ženi ni dal pravice do glasu, ker je ni preveč zanimala vzgoja otrok.

Vrsta dela: otroški roman

Tema dela: neločljivo prijateljstvo med fantom Tončkom in deklico Pikico

Ideja dela: da je deklica Pikica (Lojza) iz bogate družine uspela pomagati svojemu revnemu prijatelju Tončku

Čas nastanka: zima

Mesto nastanka: Berlin, Pikina hiša, Tončkova hiša, pivovarna, Weidendammski most

Pikica in Tonček obnova

Čim krajši uvod

Navdih za pisanje tega romana je avtor dobil med branjem enega odlomka od samo dvajset vrstic v dnevnih novicah. Ne, to ni bila kraja ideje, temveč je članek izrezal, ga dal v omaro za zanimivost in glej no glej od tega nastala prava knjiga.

Je zgodba resnična ali ne, to bo vsak bralec lahko odločil pri sebi, toda vsaka zgodba je resnična, če bi se zgodila natanko tako, kot je povedana. To velja v zakonu umetnosti. Tisti, ki ga tako razume je odlično za njega in kdor ga ne razume, ni nobeno zlo.

Pikica se igra gledališče

V tem poglavju bralec spozna dokaj veliko število oseb. Omenja se ravnatelja Pogga in njegovo soprogo, Pikico (Lujza), suho gospo Kronico, debelo služkinjo Berto, Klepetalo in majhnega jazbečarja Pifka.

Potem, ko je gospod ravnatelj Pogge prišel domov se je zagledal v Pikico, ki je bila v svoji sobi. Ni vedel, ali jo boli trebuh, ker je ona samo poskušala igrati kot to delajo igralci v gledališču. Najprej mu ni bilo povsem jasno kaj to Pikica dela, toda kasneje se je glasno nasmejal. Ko ga je opazila, je samo pobegnila s svojim majhnim jazbečarjem Pifkom. On se je nato napotil proti svoji delovni sobi, da bi poleg cigare lahko bral.

Pravo ime Pikice je bilo Lojza. Tako so jo imenovali zaradi njene počasne rasti v prvih letih življenja. Živela je s stari v velikem stanovanju, tik ob obali Parlamenta. Stanovanje je bilo toliko veliko, da bi Pikica postala lačna, preden bi prišla do svoje sobe. Bilo je skupno deset prostorov v stanovanju.

Bilo je že čas kosila in gospod Pogge je vprašal debelo služkinjo Berto, kaj je pripravila za obrok. Berta pravi, da bi bilo boljše počakati, da tudi njegova žena pride domov. Pogge se je nato razjezil in rekel Berti naj takoj pripravi kosilo. Ona je na mizo prinesla juho. Pogge je odšel pojest juho in se začudil, ko je videl, kako Pikica izgleda. Na sebi je imela očetov plašč in pod njim blazino. Na glavi je nosila Bertin klobuk in igrala strašilo o pisani slami. Sprehodila se je okoli mize in vprašala očeta naj ji pokaže vozovnico in on ji je rekel, da je minister železnic ne potrebuje. Nato je Krunica poskočila do Pikice in z Berto slekla obleko z nje, da bi spet izgledala kot normalna deklica.

Pogge je vprašal Pikico, kako je bilo v šoli in ona mu ni želela odgovoriti. Nadaljeval je z vprašanji iz matematike, na kar mu je pametno odgovorila na svoj način. Pifke se je prav tako vsedel za mizo in opazoval, če vsi jejo juho. Ko je Berta prinesla kokoš z rižem je Pifke s šapami šel na mizo in začel jesti. Pikica ga je spustila dol in mu rekla, da bi bilo lepo, če ima sestro dvojčico z imenom Dragica. Vsem je z velikim veseljem povedala, kako bi to izgledalo v šoli in Krunica je komentirala, da dvojčki skoraj nikoli ne izgledajo isto. Pikica je še naprej trdila, da bi ona in Dragica izgledali popolnoma isto, da jih celo ravnatelj ne bi prepoznal.

Oče ni mogel več poslušati Lojzine domišljiije in jo je spomnil naj preneha govoriti. Ona je utihnila in pogledala v Pifkeja, ki je pobegnil po nekem času v kuhinjo.

Potem, ko so pojedli kokoš z rižem se je prikazala gospa Pogge. Ni pretirano skrbela za svojega zvestega moža in razigrano deklico Pikico. Vedno je bila zlovoljna, prav tako danes, ko se jim je pridružila pri kosilu. Namesto, da se opraviči za zamudo, je bila užaljena, ker sta onadva že jedla brez nje. Gospodu Poggeju to ni bilo lepo in je popil svoje tablete za želodec. Žena ga je spomnila, da morata oditi na obisk k konzulu Ohlerichu, ter poleg tega opazila, da se Pikici ziba en zob. Pogge je kmalu odšel v svojo delovno sobo, kjer se mu je pridružila Pikica. Na kratko sta govorila, ker je voznik Hollack prišel po njega. Prav takrat, ko je pospremila očeta, je pred vrata skočil Klepetalo in mu grozil naj mu data deset mark. Ona ga je uspela pretentati, tako da mu je rekla naj pogleda v nebo in ko je pogledal v zrak, je pobegnila. Klepetalo se ni znašel in je strmel kot tele v pisana vrata.

Tonček zna tudi celo kuhati

Gospo Pogge je strašno začela boleti glava po kosilu. Imela je močno migreno. Prosila je Berto in Krunico naj s Pikico in Pifkom odidejo na sprehod, medtem ko se ona malo spočije v svoji temni sobi.

Ko je Krunica odšla v sobo po Pikico, jo je opazila, kako se s Pifkom igra Rdečo kapico. On ni preveč dobro igral volka. Skril se je pod posteljo, ko mu je Pikica rekla, naj jo poje. Bila je razočarana nad njegovo igro. Krunica ju je oba pripravila za odhod in odšli so na obisk k Tončku, ki je stanoval na Topnički ulici 36, v četrtem nadstropju. Ko so prišli do njegove hiše je Krunica pustila Pikico na druženu, medtem ko se je ona odšla zabavat na ples z zaročencem.

Tonček je pripravljal kosilo in Pikica je bila presenečena. Njegova mama je bila bolna, zaradi tega ni mogel noben drug skrbeti za kuhanje. Pripravil je slan krompir in povedal Pikici o njegovi mami. Po izobrazbi je bila učiteljica in upal je, da ji bo naslednjo nedeljo že boljše. Pikica je komentirala, da njena mama nič ne dela v življenju.

Poleg krompirja je Tonček za kosilo pripravil tudi umešana jajca in pojasnil Pikici, kako se to naredi, ker ona ni vedela veliko o kuhanju. Dovolil ji je, da mu pomaga pri pripravi kosila in ko je bilo vse končano, jo je poklical v spalnico, kjer je ležala njegova mama, da bi ji delala družbo, medtem ko jedo. Pred tem je opozoril Pikico, da je njegova mama zelo bleda in še vedno precej bolna, toda naj ji tega ne govori.

Pikica je bila vljudna do Tončkove mame, gospe Gast. Čeprav sta bila revna, tega Pikice ni zanimalo, ker se je rada družila s Tončkom. Povedala sta njegovi mami, da sta se spoznala nekega dne na ulici in sta bila takoj drug drugemu simpatična. Gospe Gast se je bilo prijetno pogovarjati z otrokoma, toda rekla je naj gresta malo na sprehod. Tudi za Pifka je bil čas, da gre ven. Otroka sta se poslovila od Tončkove mame, ki je še vedno potrebovala počitek, da bi čim prej ozdravela. Pri tem je Tončku dala nekaj denarja, da bi odšel k frizerju.

V domišljiji

Pikica, Tonček in Pifke so se napotili proti frizeruju in na poti do nje so se veselo zabavali. Pikica je Tončku rekla, da si včasih izmišljuje nove besede, kot so toplometra in njemu je bilo to zelo zanimivo. Pifke se je med potjo malo zaustavil. Pikica je znala reči, da se spet sanjka in Tonček ga je s svojim barvitim robcem privabil, da hodi. Pifke je pomislil, da Tonček v roki drži nekaj za jesti in ga je pozorno spremljal. Ko so hodili proti frizerju, je Pikica rekla Tončku, da bi se igrala smejanje. Začela je govoriti eno in isto besedo ter on za njo. Po nekaj ponovitvah, sta se eden drugemu nasmejala do solz.

Ko so prišli do frizerja je Tonček rekel gospodu Budikušu, da naj ga postriže. Vprašal je, če se mora Pikica tudi postriči, toda ni bilo potrebe, ker je ona bila samo Tončkovo spremstvo. Da ji ne bi bilo preveč dolgčas se je zabavala s Pifkom tako, da ga je posedela v stol in igrala, da ga striže. Zelo se je zabavala. Tonček se je naredil resnega, toda pravzaprav se je komaj vzdržal smeha. Budikuš je samo opazoval deklico in pomislil, da je ne bi mogel prenašati več kot dva dni. To je bila živahna punca, z bujno domišljijo, ki jo je težko poslušati cel dan.

Ko je druga stranka gospod Bullrich prišla k frizerju, je Pikica bila pred njim in ga vprašala, če zna peti. Rekla mu je, da bi bilo prav lepo, da onadva odpojeta nekaj štiriglasno. On je molčal in ko ga je vprašala, če lahko stoji na glavi, ji je odgovoril, da ne more. Nato ga je pustila pri miru in rekla Tončku, da odrasli nimajo pojma o ničemer in da od mladih zahtevajo, da vse znajo.

Pikici ni bilo mar, kaj ji je gospod Bullrich zabrusil, temveč je nadaljevala govoriti s Tončkom. Pokazala mu je, da se ji ziba zob. Rekel ji je, da bi ga morala odstraniti na vratih. Rekla je, da bo razmislila o tem. Že ji je bilo dolgočas pri frizerju in je Budikaša pozvala naj že konča s striženjem Tončka.

Končno sta skupaj odšla od brivca. Pikica je vprašala Tončka, če mu je bilo težko pri frizerju in rekel ji je, da mu je bilo vseeno, toda da ona ne bo šla več z njim k frizerju. To je ni motilo.

Ko sta hodila po Weidendammskem mostu sta govorila o bolezni njegove mame. Tonček je rekel deklici, da je imela izrastek, ki so ji ga v bolnišnici odstranili, ker bi drugače lahko umrla. Pikica se z njim ni pošalil in vprašala ga je, če ji je zrasla genija ali palma in Tonček ji je odgovoril, da gre za izrastek iz kože in mesa. Pikica je nato odigrala, da tudi njo nekaj tišči v organizmu. Rekla je, da je to morda od hrane in Tonček ji je odvrnil, da v sebi nima lesa, temveč ptico.

Več različnih mnenj

Gospodična Krunica je preživela čas s svojim zaročencem Markom v pivnici. Tam je igrala glasba za ples. Marko je bil do nje strok, toda njuna veza je trajala že dolgih štirinajst let. Rad ji je ukazoval in se drzno obnašal do nje.

Ko sta Tonček in Pikica prišla do pivnice, kot je bilo zmenjeno, je Marko igral uglajenega mladeniča. Toda celo Pifke ga ni maral zaradi njegove drznosti. Pikica ga je predstavila Tončku kot Hudičnega Marka, na kar se je Krunica prestrašila, ker se je bala, da ji bo Marko ugovarjal za to. Toda rekel je naj pusti deklico, da govori kar želi. Spet je zaigrala plesna glasba ter Marko in Krunica sta odšla plesat, medtem ko sta Tonček in Pikica ostala za mizo. Nadaljevala sta govoriti o Klepetalu, ki je prav tako kot Marko drzen in nesramen. Pikica je rekla Tončku, da ji grozi in obljubil ji je, da ga bo spravil v red.

Krunica, Tonček in Pikica so se napotili iz pivnice proti domu in Krunica zmerjala Pikico zaradi njenih izpadov o zaročencu Marku. Bila je užaljena in s hitrimi koraki jo je gnala domov. Ko so prispeli, so naleteli na Klepetala, ravno prav, da mu Tonček očita žaljivko. Pikici je rekel naj odide v hišo in njemu je dal dva udarca. Opozoril ga je, da je Pikica pod njegovo zaščito in naj se je ne dotakne, ker bo v nasprotnem dobil po rebrih. Pikica je vse to slišala in bila ponosna na svojega dobrega prijatelja Tončka.

Krunica je v tem času srečala debelo Berto, ki jo je vprašala, zakaj je Pikica tako bleda in zakaj ima temne podočnjake. Najbolj jo je skrbelo, ker zjutraj ne želi veselo vstati iz postelje. Krunica ji je rekla, da je to vse del odraščanja in da bi bilo morda dobro, da pije ribje olje ali železo za imuniteto. Berti ta dogovor ni bil všeč in ji rekla naj pazi kaj dela z deklico, ker ne bo dobro preživela, če izve, da se dogaja nekaj čudnega. Rekla ji je nekaj vzgonjih besed in Krunica je pohitela po hodniku, da je ne bi več poslušala.

Sama svoj zobar

Pikica je uspela s Pufkovo pomočjo odstraniti majav zob. S tem je bila zelo ponosna. Bil je to težek podvih, ki ga je uspela opraviti. Malo jo je bolelo in začutila je kri, toda vse je pogumno prenesla. Takoj se je odšla pohvalit Krunici, kako je sama odstranila beli zob.

Pikica je opazila, da se Krunica v zadnjem času čudno obnaša. Skrivala je načrt, ki ga je obljubila Markotu in Pikica ni vedela, kaj je to sploh. Samo zanimalo jo je njeno čudno obnašanje. Nato jo je Krunica vprašala, če morda ve, kateri dan je Berta prosta in deklica ji je odgovorila, da je naslednji dan prosta.

Bil je večer in starši deklice Pikice so se lepo oblekli in odšli na obisk k generalnemu konzulu. Pikici sta dala poljub za lahko noč in odšla. Nato sta bili Pikica in Krunica prosti. Krunica je odhitela po zanikrno obleko za deklico in na sebe je oblekla star plašč, ter zeleni pulover. Samo še ruta na glavi ji je manjkala in ko je tudi njega oblekla s temnimi očali, sta odšli iz hiše, da ju ne bi Berta slišala.

Čez nekaj trenutkov je Berta odšla potrkat Pikici na vrata, toda nihče se ni oglasil. Pomislila je, da zagotovo spi. Pifku je dala košček pečenega kolača.

Otroci služijo ponoči

Pikica in Krunica sta se napotile proti Weidendammskemu mostu, da bi prodajali žige. Na drugi strani je to isto delal Tonček, samo da je on prodajal rjave in črne vezalke. Krunica je zbirala denar, da bi jih dala Marku, medtem ko je Tonček moral zaslužiti za hrano in najemnino.

Krunica je pri tem igrala, da je slepa in Pikica je v raztrgani obleki glasno govorila mimoidočim naj kupijo žige, ker je njena mama slepa. Ko sta zbrali dovolj denarja je Pikica rekla, da bi bilo boljše, da ves zbrani denar dasta ubogemu Tončku, ki ga potrebuje za življenje. V tem trenutku je prišel Klepetalo in Krunica je bila prestrašena, da jih bo razkril. Nato je Tonček opazil Pikico na drugem koncu mostu in pohitel proti njej. Ko je tam zagledal Klepetala, ga je samo udaril po nogi in ta je hitro pobegnil.

Krunica je poklicala Tončka naj se jima pridruži v samopostrežni restavraciji. Pikica je bila vesela. Prijela je Krunico za roko, da ostali ljudje ne bi opazili, da ni slepa in odšli sta proti restavraciji. Pri tem je Pikica dala Tončku še nekaj denarja, ker je vedela, koliko je reven.

Gospodična Krunica se je napila

V gostilnici v katero so odšli vsi skupaj je bilo pogosto vse vrste čudnih ljudi, toda Pikici je bil odhod tja pravzaprav zaradi tega všeč. Tu so bili pijanci, toda nje to niti malo ni motilo.

Tonček je že zelo zehal od utrujenosti in povedal jima je, da je enkrat zaspal na uri matematike, ter ga je učitelj spomnil, da bo pisal njegovi mami, če se ne bo popravil v šoli. Pikica ga je začudeno poslušala, kaj govori in vprašala, če učitelj ne ve, da je njegova mama bolna in da mora on skrbeti za njo ter prihodke. Tonček ji je rekel, da mu to ne bi povedal pod nobenim pogojem.

Pikica je prosila Krunico naj jima naroči pomaranče s stepeno smetano. Nato jo je Tonček vprašal, od kje ji denar, ki mu ga je maloprej dala in Pikica je rekla, da tudi Krunica daje svojemu Marku denar, da je tako tudi ona majhen del zadržala za sebe. Zatorej naj utihne in ne ugovarja. Nato je nadaljevala govoriti o Krunici in njenih pivskih navadah. Povedala mu je prav tako, da je videla, da riše nekatere četverotine in Tonček je takoj ugotovil, da je to načrt stanovanja. Toda Pikici ni bilo jasno, kaj ji bo to. Ni ji bilo jasno, zakaj sploh odhaja na most prodajati žige, ko Krunica vse kar zasluži, zapije v gostilni. Nato ji je Tonček rekel, da ne bi smela oditi s Krunico na most, ker če to izvejo njeni starši, bo hudo. Pikice to ni preveč skrbelo.

Pokazala mu je zob, ki ga je izpulila, toda kmalu ga je pospravila, ker on ni vedel, kaj bi z njim. Kmalu so odšli domov in Pikica se je poslovila od Tončka ter mu rekla, da se bosta naslednji dan znova videla. Onidve sta srečno prispeli domov, brez da bi kdo oapzil, da ju ni bilo ponoči. Tonček je moral še na papir napisati stanje prihodkov iz izdatkov. Preštel je zaslužen denar, preveril če mama spi in če je vse v redu v stanovanju. Odšel je utrujen spat in razmišljal o jutrišnji nalogi v šoli. Poleg tega je razmišljal, koliko vezalk ima še za prodajo.

Gospodu Kočnici ustreli pred očmi

Pikica se je odločila oditi do Tončkove šole, da bi pojasnila njegovemu učitelju Kočnici, kaj se dogaja s Tončkom in zakaj se mu včasih spi. Gospod Hollack voznik je prišel pred njeno šolo z avtomobilom in jo odpeljal do Tončkove šole. Pikica se je napotila proti zbornici in iskala učitelja Kočnico.

Ko je prišla pred njega, mu je povedala, kaj muči Tončka in zakaj ima v zadnjem času probleme v šoli. Pojasnila mu je, da je njegova mama bolna in operirana, ter da se mora Tonček učiti, vendar tudi zaslužiti za življenje, da bi lahko preživela. Učitelj ni vedel, kaj se dogaja v fantovem življenju in se je zahvalil Pikici, ker ga je obvestila o tem. Odločil se je, da ne bo napisal pisma njegovi mami in da ga ne bo zmerjal glede slabe domače naloge. Pikica se je zahvalila za razumevanje in prosila učitelja naj ne pove Tončku, da ga je obiskala. Vseeno je bil on ponosen fant, ki ni rad govoril o svojem težkem življenju.

Gospa Gast doživi razočaranje

Tega dne je imela gospa Gast rojstni dan in Tonček je to enostavno pozabil. Ni namerno pozabil. Ko je prišel iz šole, ga je mama čakala pred vrati in razveselil se je, ker je končno boljše. Skupaj sta sedla za mizo, ker je ona skuhala lečo s klobasami in čakala, da ji sin čestita za rojstni dan.

Toda namesto, da ji čestita, ji je Tonček povedal o dogodivščinah v šoli. Ona mu je napolnila drugi krožnik, jedla in samo molčala. Vprašal jo je, kaj se dogaja z njo in če je kaj narobe naredil, toda ona mu je rekla naj konča jesti in odide pisati nalogo. Tistega trenutka je odšla za kratek čas iz hiše in s sabo je prinesla šopek rož. Tonček je opazil lepe rože in mama ga je samo otožno gledala skozi okno. Po nekem času ga je vprašala, kateri dan je danes in on je odšel do koledarja in ji rekel, da je danes 9. april. Nato je spoznal, da je njen rojstni dan. Zdaj mu je bilo jasno, zakaj je vstala iz postelje in naredila kosilo. Bilo mu je neznansko neprijetno in zato se je odločil oditi iz hiše. Še enkrat se je obrnil k njej in jo vprašal, če ga je klicala, toda ona mu ni nič odgovorila. Še dolgo je stala pred oknom in razmišljala o svojem življenju. Ugotovila je, da ji je Tonček veliko pomagal, medtem ko je bila bolna in začela iskati po hiši.

Tončka ni bilo nikjer. Odšel je in ona ga je odšla iskat po ulici.

Lahko bi bilo še slabše

Ko je odšla iz hiše gospa Gast je srečala Pikico. Krunica je preživljala čas s zaročencem v pivovarni, tako da je Pikica lahko preživljala čas Tončkom. Toda njega ni bilo nikjer.

Onidve sta odšli v iskanje in Tonček je v tem času kupoval najboljšo mlečno čokolado in čestitko za mamin rojstni dan. Ko je vse kupil, se je odpravil proti stanovanju in v skrinjico dal darilo. Toda v stanovanju ni bilo nikogar. Pomislil je, da bi lahko pozvonil in se skril, da bi presenetil mamo, toda ko je to storil, nihče ni odprl vrat. Zdaj je bil že zaskrbljen, kaj se je zgodilo z mamo in je hlipal pri vratih stanovanja, ker je bilo vsega konec.

Pikica in gospa Gast sta neumorno iskali Tončka po vseh trgovinah, mesnicah, pekarnah, mlekarnah in ulicah. Nihče ga nikjer ni videl in bile sta že obupani. Nato je Pikica rekla, da je morda vseeno odšel domov. Kdo ve, morda je v kleti ali na podstrešju? In res, prišli sta do hiše ter zaslišali, kako nekdo joka na stopnicah. Pikica je takoj prepoznala Tončka. Mama je pohitela k njemu in ga tesno objela.

Pikica se jima je pridružila pri druženju. Mama je skuhala kavo in vsi skupaj so govorili o Tončkovi prigodi. Po popoldanskem druženju, si je gospa Gast želela odpočiti in je rekla otrokoma, da se gresta ven igrati, ker je bil ta dan kar precej razburljiv za njo. Tonček je rekel Pikici, da se bo tega dne spominjal do konca življenja.

Gospod Pogge trenira v zalezovanju

Klepetalo je za trenutek ustavil gospoda Poggeja, ko je zvečer prihajal domov. Rekel je, da je njegov plašč umazan, če bi tako zaslužil nekaj denarja. Pogge ga je nagradil za čiščenje, čeprav plašč sploh ni bil umazan. Klepetalo mu je nato rekel, da mu bo povedal neko skrivnost o gospodični Pikici. Pogge se je ustavil za trenutek in Klepetalo je rekel, da bi za to rad deset mark. Pogge ni bil naiven in je rekel fantu, da mu bo dal denar, potem ko mu pove skrivnost.

Klepetalo se je strinjal s takšnim dogovorom in rekel Poggeju naj se zvečer pripravi, kot da gre v gledališče, namesto v opero naj ostane pred hišo in počaka, da vidi pred sabo zelenega vraga. Klepetalo je pri tem mislil, da bo zagledal neurejeno starko in deklico, ki se prikradeta iz hiše.

Tako se je Pogge pripravil za opero s svojo ženo in pred odhodom sta vedno odšla do Pikčeve sobe, da bi se poslovila. Krunica ji je prav tedaj brala pravljico o Aladinu in skrivnostni svetilki. Poggeju se to ni zdelo najprimernejše branje pred spanjem, toda deklica je v šali rekla, da ima ona močne živce.

Zunaj je padal dež, gospa Pogge je pravkar vstopila v avto in ravnatelj je rekel naj mu da karto, da bo on prišel s taksijem. Izmislil si je, da je pozabil cigarete doma, kar se njemu nikoli do zdaj ni zgodilo. Ona mu je verjela, dala karto in odšla z voznikom.

Gospod Pogge je bil za drevesom in opazoval, kaj se dogaja v njegovem stanovanju. Ni mu bilo vseeno, ker je zunaj padal dež in tudi bal se je, da ga ne bi kdo od domačih opazil, da nekoga zalezuje.

Opazil je, da je luč v sobi deklice Pikice ugasnila in zagledal, da se vrata odpirajo. Opazil je ženo, ki s sabo pelje otroka. Bili sta čudno oblečeni in s hitrimi koraki sta hodili proti Friedrichovi ulici do mosta. On je hitro hodil za njima in teptal velike luže. Ugotovil je, da sta naenkrat upočasnili hojo. Prišli sta do Weidendammskega mosta in se tam ustavili.

Klepetalo zasluži deset mark in zaušnico

Gospod Pogge je opazoval, kaj se dogaja na Weidendammskem mostu. Videl je, da otrok daje roke mimoidočim in se spomnil prizora, ki ga je videl doma. Pikica je bila sposobna stati pred steno in omenjala žige. Ugotovil je, da na mostu stoji njegov otrok in pri tem še prosjači. Ni mogel priti k sebi. To je bila vendar njegova majhna Pikica in ženska poleg nje je bila Krunica.

Nato ga je nagovoril stražar in ga opozoril naj stoji na pločniku, ter gospod Pogge ga je vprašal, če deklice lahko prosjačijo na mostu. On mu je odgovoril, da je mama slepa in da vsak večer prosita na mostu. Pogge je bil zdaj že vidno razburjen. Prav v tem trenutku se prikaže Klepetalo pred njim in da bi bila stvar še slabša, mu je rekel, da na drugi strani mostu prosi tudi prijatelj njegove hčerke, majhen Tonček Gast. Poggeju ni bilo jasno, da se je Pikica spoprijateljila z revnim fantom.

Klepetalo je še enkrat poskusil izsiliti Poggeja, da mu je rekla, če mu ne da še deset mark, bo vsem povedal, da njegova hčerka prosjači na mostu. Zato je spet zaslužil zaušnico in hitro pobegnil.

Pogge je razmišljal, kaj naj naredi, toda odločil se je, da odide s taksijem do opere. Menil je, da je to v tem trenutku najbolj pametno.

Medtem je Tonček na drugi strani mostu opazil Markota, Kruničinega zaročenca. Šel je mimo njega in Tonček se je odločil, da mu sledi. Ko je prišel do konca mostu je Marko udaril Krunico v rebra in iz njene torbice je potegnil ključe. Obrnil se je in odšel, toda Tončku ni bilo nič jasno. On se je napotil do prve restavracije in v telefonskem imeniku poiskal črko P. Izvlekel je cent iz žepa in odšel do telefonske govorilnice.

Debela Berta maha s kiji

Debela Berta je imela prost dan, toda glede na to, da je zunaj padal dež je ostala v hiši Poggevih in v kuhinji jedla klobase ter pila kavo.

Zazvonil je telefon. To je bil majhen Tonček, ki je želel opozoriti debelo Berto, da bo prišel v hišo vlomilec. Pojasnil ji je, da gre za zaročenca gospodične Krunice in naj se ga pazi. Berta je pomislila, da se fant heca z njo, toda kmalu je ugotovila, da govori resnico. Preverila je, če sta Krunica in Pikica v svojih sobah, toda tam ni bilo nikogar. No, zdaj jo je bilo že malo strah.

Oborožila se je z lesenimi kiji, ki jih je imela Pikica v sobi, ter čakala vlomilca. V tem času je še uspela poklicati policijo, da čim prej pridejo, glede na to, da se bo kmalu pojavil drznik na vrata. Oni so resno vzeli njen klic in so takoj poslali policijo na njen naslov.

Ona in Pifke sta čakala vlomilca. Berta ga je z vso svojo močjo udarila po glavi, on je zanihal in padel na tla. Berta je le upala, da bo policija kmalu prišla. Ko je malo prišel k sebi, ga je še enkrat udarila po glavi, da bi bila prepričana, da ne bo napadel. Policija je prišla čez nekaj časa in preverila, kaj ima vse pri sebi. Našli so ključe, načrt stanovanja, snop odpiračev in pištolo.

Berta je pristavila za kavo in prosila policijo naj počakajo na lastnike hiše. Strinjali so se in Pifke je stražil poleg Marka.

Umazala se je večerna obleka

Ravnatelj Pogge je prišel do zgradbe opere, odšel do svoje žene in ji rekel naj gre z njim. Ona je uživala v prelepi operi “La Boheme” in ni razumela, kaj mož želi od nje. Bilo ji je neprijetno, da je tako, skoraj s silo odpelje iz dvorane in še gledališke karte so bile zelo drage. Ko bi Tonček imel ta denar na razpolago za sebe in mamo, bi živela mirno štirinajst dni.

Gospod Pogge je dobesedno ukazal ženi naj odide iz dvorane, kaj prej ni nikoli delal, zato je bilo gospe njegovo obnašanje nadvse čudno. Sprva je oklevala, toda ko jo je prijel za roko in odvlekel iz dvorane, je ugotovila, da se je nekaj zgodilo. Vzela je svoje stvari iz garderobe in on jo je trdno prijel za roko ter tekel po ulici. Njej so se uničili čevlji zaradi dežja, toda še vedno ni imela pojma, zakaj gre. Vsedla sta se v taksi, ki ju je odpeljal do Weidendammskega mostu. Pogge je samo razmišljal o Krunici in kako ji je sploh padlo na pamet, da njegovega otroka odpelje na ulico, da bi prosjačil za njo. Bil je besen.

Ko sta prišla do mostu, ji je mož pokazal ženo z otrokom, ki prosjači in ponuja vžigalice. Nato je njegova žena ugotovila, da je tisti majhen otrok njuna Pikica. Ni mogla verjeti svojim očem in sta se jima povsem približala. Gospa Pogge je poletela k svoji majhni hčerki, ki je klečala na mostu. Močno jo je objela in Pikica se je prestrašila. Vse se je odvijalo kot v filmu. Ljudje so gledali, kaj se dogaja na mostu in gospod Pogge je bil še naprej besen, ter je gospodični Krunici strgal očala iz oči. Nato se je gospa Pogge še bolj prestrašila in Krunica je iz strahu pobledela. Kmalu se je pojavil stražar in ga je gospod Pogge prosil naj pripelje Krunico, ker je njunega otroka izpostavila nevarnosti in jo pri tem silila, da prosjači.

Gospa Krunica je prosila naj je ne aretira in je uspela pobegniti. Pogge je želel oditi za njo, toda preprečili so mu ljudje na mostu. Nato je tudi Tonček prišel na mesto dogodka in dal Pikici roko na rame, ter jo vprašal, kaj se dogaja. Pikica mu je na hitro povedala, kaj se je zgodilo in ga prosila naj ostane z njo, ker bo bolj mirna. Medtem, ko je njen oče opravljal pogovor s stražarjem, je mama videla, da govori s Tončkom in jo odvlekla k sebi. Rekla ji je, da nima kaj govoriti z beračem, na kar je bil Tonček užaljen. Pojasnil ji je, da je on prijazen fant in da ne bi z njo niti govoril, če ne bi bila mama njegove najboljše prijateljice Pikice. Gospod Pogge je slišal ta pogovor in opravičil obnašanje njegove žene.

Pikica je vprašal Tončka, če želi iti z njimi, toda on je moral oditi domov k svoji mami. Zmenila sta se, da se vidita naslednji dan po šoli, kar je njenim staršem odgovarjalo. Poslovili so se in Pikica se je vsedla v taksi s starši. Pri tem so jo vprašali, kako se je vse to zgodilo in rekla jima je, da je pomagala Krunici beračiti, ker je njenemu zaročencu vedno primanjkovalo denarja. Gospa Pogge je samo zavzdihnila, ker je bilo vse to Pikici zelo napeto in zabavno in ni razumela, koliko so bili njeni starši v skrbeh.

Policaj pleše tango

V stanovanju Poggeovih je bilo veselo. Berta je zaplesala tango s policaji, da bi jim čas čim bolj prijetno minil, medtem ko so čakali, da se družina Pogge vrne domov. Ko so zagledali ta prizor, so bili vsi prestrašeni, razen Pikice. Njej je njen Pifke pohitel v naročje in gospod Pogge je zahteval od Berte, da jim pojasni, kaj se dogaja v njihovem stanovanju.

Berta jim je povedala vse podrobnosti, začela je pri tem, da bil deževen dan in se je odločila, da ga preživi v hiši, ter naprej, da je zazvonil telefon in je bil Tonček, ki je opozoril na vlomilca, nato pa je povedala, da je Hudičevega Marka premagala z lesenim kijem in na koncu počakala s policaji poleg zvokov tanga, da se oni vrnejo domov. Gospod Pogge je bil šokiran nad celotno zgodbo, toda bil je ponosen na fanta Tončka, ki je celi družini pomagal v težavah.

Gospo Pogge je od celotne situacije zabolela glava in je prosila Berto naj pospremi Pikico spat, toda na koncu je to naredil njen mož. Na kratko je z njo govoril in jo prosil, naj ne dela več neumnosti, ker to njega zelo skrbi. Pojasnil ji je, da je pogosto odsoten zaradi dela in da mora zaslužiti denar. Pikica se mu je nato pritožila, da njena mama ne skrbi za njo in da ona ne dela. Oče se je vsega zavedal, toda tu ni mogel narediti ničesar. Samo prosil jo je, naj mu vedno govori resnico, da bi bil vsaj malo bolj miren. Pikica mu je obljubila, da bo bilo tako.

Konec zgodbo krasi

Ko je Pikica prišla iz šole je zagledala pred njo voznika in avtomobil, toda poleg voznika v avtu je bil tudi njen oče, gospod Pogge. Končno je imel malo več časa za svojo hčerko Pikico. Odločil se je z njo podružiti po šoli. Deklica je bila navdušena nad to idejo in ga vprašala, če želi oditi na torto v bližnjo slaščičarno. On je vseeno predlagal nekaj boljšega. Rekel je, da bi lahko odšla po Tončka v šolo. Pikica se je razveselila, poljubila očeta in veselo čakala Tončka, da se jima pridruži pri vožnji.

Gospod Pogge je bil očaran nad tem, da je Tonček sijajno odigral tisto z Hudičevim Markom in mu je dovolil, da v avto sedi poleg gospoda Hollacka. Pikica ga je dodatno pohvalil, da zna kuhati in rekla, da ne obstaja nič, kar fant ne bi znal. Vsi skupaj so odšli na tortico, čeprav je zdravnik gospodu Poggeju prepovedal, da jo je. Tonček si je po druženju zaželel, da odide domov, toda Pogge je rekel, da bo on obvestil njegovo mamo, kje je.

Pikica je vprašal Tončka, če je učitelj Kočnica imel še vedno pripombe čez njega in zaradi domačih nalog. Tonček je rekle, da ni imel in imata že nekaj časa dober odnos.

Že je bil čas kosila, toda oni so upravičeno zamujali. Gospe Pogge to ni bilo všeč, toda na umu ji je bilo samo, kje bo našla novo dobro guvernanto, ki bo zamenjala Krunico. V tem trenutku se je gospod Pogge nečesa spomnil in govoril na samem s Pikico, ter nato odšel. Ostali so končali s kosilom brez veliko pogovora, potem pa sta se otroka odšla igrati v Pikičino sobo. Medtem, ko sta razpravljala, kaj se bosta igrala, je gospod Pogge pogruntal, da bo ponudil gospe Gast, da bi bila njihova nova guvernanta.

Otroka sta se igrala odkritje Amerike s Pifkom. Prevrnjeno mizo sta imela za čoln in prt za jadro. Napolnila sta čoln s hrano in igrala, da plujeta po velikem oceanu. Pihal je močan veter, bili so veliki valovi in kmalu so se izkrcali v Rio de Janeiru. To je bila vesela igra in še bolj veselo je postalo, ko se je v Pikičini sobi pojavila Tončkova mama. Hitro sta pospravila sobo in poslušala odlično novico.

Medtem, ko sta se onadva brezskrbno igrala, je gospod Pogge govoril s svojo ženo o prihodnji guvernanti. Rekel ji je, da Pikica ne sme postati domišljava, toda glede na to, da je za sebe izbrala prijatelja Tončka, je njen oče to spoštoval. Naprej je rekel ženi, da ona ne skrbi dovolj za njunega otroka in odločil se je, da bo skrb za njo zaupal gospe Gast. Ni želel sploh o tem več razpravljati. Predolgo je zanemarjal to, kar se je z deklico dogajalo in da je prišel čas, da končno nekaj ukrepa.

Tako je veselo novico povedal svoji Pikici in ji rekel, da bo od zdaj živela z gospo Gast in njenim Tončkom. Onadva bosta brez skrbi, ker bo njegova mama dovolj zaslužila za življenje in otroka se bosta lahko še naprej prosto družila. Pikica je bila več kot zadovoljna nad očetovim predlogom, ki ji je še vedno obljubil odhod na Vzhodno morje v času šolskih počitnic.

Osebe: Pikica (Lojza), Tonček, jazbečar Pifke, gospod Pogge, gospa Pogge, Berta, Krunica, Marko, gospa Gast, Klepetalo, policaji, voznik Hollack

Opis oseb

Pikica (Lojza) – veselo in igrivo dekle, ki si je rada izmišljevala nove besede in se družila s prijateljem Tončkom, ne glede na to, ker sta bila iz različnih socialnih okolij. Potem, ko ji je povedal, da je njegova mama težko bolna, se mu je odločila pomagati, kar se tiče šole. Odšla je govoriti z učiteljem Kočnicom, ker je on zagrozil, da bo Tončkovi mami napisal pismo, če se situacija v šoli ne spremeni. Pojasnila mu je, da je Točnek poln obvez in da skrbi za svojo bolno mamo, ter je od tega dne imel Tonček dober odnos z učiteljem, ki ga ni več oviral. Tonček nikoli ni izvedel, da je Pikica to naredila za njega. Tu pride do izraza njena plemenitost.

Glede na to, ker je bil Tonček reven, je Pikica rada preživela vsak dan z njim. Zabavala ga je in razveseljevala v najtežjih trenutkih in on se je postavil v njeno obrambo, ko jo je Klepetalo ogrožalo. Takrat je Tonček pokazal, da je njen najboljši prijatelj.

Na koncu zgodbe se vse dobro konča, potem ko je njen oče sprejel odločitev, da bo zaposlil Tončkovo mamo. Pikica je bila navdušena nad to odločitvijo. Končno bo živela z najboljšim prijateljem, ki ga je neizmerno cenila in imela rada.

Tonček – dober fant iz revne družine. Živel je le z mamo za katero je skrbel, ko je zbolela. Tisto, kar je vsekakor hvalevredno je to, da se je naučil kuhati in dobro skrbel za svojo bolno mamo. Nikoli ni rekel, da ima težko življenje in se ni nikomur pritožil, kaj da je doletelo. Verjel je, da bo njegova mama zagotovo ozdravela. Potrudil se je, da zasluži nekaj denarja od prodajanja vezalk in Pikica mu je pri tem dala nekaj svojega denarja, da bi mu tudi ona pomagala.

Svojo pogumnost je pokazala, ko je udaril Klepetala, ki je nerazumno izsiljeval Pikico. Poleg poguma je bilo to dejanje, s katerim je pokazal, da ima Pikico za resnično prijateljico. Mednil je, da si ona ni zaslužila, da jo nekateri kreten izsiljuje in mislil, da to ni nikakor pravično. Zagrozil je Klepetalu, da ga bo dobro pretepel, če se ji še enkrat približa.

Seveda pa je njegov največji pogum prišel do izraza, ko je sporočil Berti, da v stanovanje prihaja vlomilec. Potrudil se je, da ji pojasni na kakšen način naj ga premaga in ona je premagala vlomilca z lesenim kijem. Ko je gospod Pogge slišal, da je Tonček bil tisti, ki je preprečil vlom, se je odločil, da ga pravično nagradi, tako da je zaposlil njegovo mamo kot guvernanto.

Opomba o avtorju

Erich Kästner se je rodil 23. februarja 1899 v Dresdenu v Nemčiji. Imel je naziv enega izmed najboljših nemških pisateljev za otroke.

Obiskoval je nemške univerze v Berlinu in Leipzigu, kjer je študiral nemščino in romanske jezike, doktoriral pa je iz filozofije.

Njegova velika želja je bila, da postane učitelj, toda ukvarjal se s književnostjo in novinarstvom. Bil je romanopisec, filmski scenarist, gledališki dramatik in lirski pesnik.

Postal je znan po vsem svetu šele, ko je začel pisati knjige za otroke. Knjiga “Emil in detektivi” je bila njegova prva napisana knjiga in to v obdobju, ko je imel le 29 let. Prevedena in berejo jo v številnih jezikih, ter po njej so posneti tudi filmi.

Od drugih roman so najbolj znani tudi “Leteči razred”, “Pikica in Tonček”, “Emil in trije dvojčki” in “Dvojčka”.

Je dobitnik velikih mednarodnih književnih nagrad. Umrl je 29. julija 1974.