Peter Klepec obnova
Peter Klepec je legendarna osebnost te zgodbe in je bil po izročilu osilniški domačin nenavadne moči, ki je iz doline pregnal Turke. Izročilo pravi, da mu moč ni bila dana od vselej, najprej je bil le slaboten in šibek pastir, ki si je zelo želel imeti moč. Njegov oče se je izgubil ali pa umrl, tega ni povsem vedel. Služil je s pašo ovac.
Ostali pastirci so vedeli za njegovo nemoč, zato so ga vedno izkoriščali. Tako jim je moral nositi vodo, drugače bi ga pretepli.
Neke noči pa so mu skrili najboljšega vola Cika in Peter ga ni našel nikjer. Domov odžene ostale ovce brez Cika in gospodar ga zaradi tega pošteno okrega. Peter pa je imel v čevlju praprotno seme iz katerega je slišal živalsko govorico in Ciku pove, da si želi imeti takšno moč, da bi se lahko obranil.
Cik mu pove za vola, ki ima takšno moč, zato osmuka leskovo vejo, s katero se bojuje in švigne z njo volu čez hrbet. Takrat dobi Peter moč, vol pa odide v gozd. Dobil je tako moč, da je lahko z lahkoto izdrl grm, mlado brezo in celo močno jelko. Nato s Cikom odideta domov.
Naslednjega dne nato žene ovce na pašo in pastirji so ga spet hoteli izkoristiti, vendar se Peter ni dal. Vse pomeče v vodo in nato stečejo domov. V vasi so se zelo čudili Petrovi moči. Skujejo načrt, kako bi Petra ubili. Vendar se spet ubrani in izruva drevo, s katerim je mahal proti njim. Vsi so se skrili v svoje domove, Peter pa odide nazaj k gospodarju in zahteva svojo plačo. Od njega dobi le tolar in nato se napoti domov.
Pred hišo zagleda mamo, ki joka, ker je mislila, da je Peter že mrtev. In ko ga vidi je vsa začudena, da je še živ. Peter ji vse razloži in odloči se, da ne bo več služil. Mama ga prepričuje, da samo z enim tolarjem ne bosta mogla preživeti in potem dobi idejo. V mesto odide v mestno hišo, kjer zahteva zemljo. Po seji se odločijo, da Petru dajo kos njive, vendar najslabši kos zemlje. Mati se zaradi tega razjezi, a jo Peter potolaži, ko ji pokaže kako odmetava skale. Tako čez nekaj dni nastane velika njiva in minejo leta, ko začnejo na Ogrsko vdirati Tatari.
V Osilnici, kjer je bil Peter doma, so jih imenovali Psoglavci. V tistih časih je vladal kralj Bela, ki skliče svoje velikaše, če bi se bojevali s Tartari. Oglasil se je najstarejši in predlagal jim je, da naj jim gredo nasproti in jih prosijo za usmiljenje. Kralj se s tem ni strinjal, ker bi se potem ponižal za sužnja. Še nekaj predlogov so dajali kralju in z nobenim se ni strinjal, zato je zbral nekaj vojakov in se podal v boj s Tartari.
V boju so izgubili in z ostankom vojske je zbežal na Hrvaško, kjer so se utaborili na Kraljevem griču. Tatari so tudi ta grič napadli, a so bili odbiti. Kralj in Kan Batu pa sta sklenila kupčijo, da se v boju pomerita njegov velikan in kraljev najmočnejši mož. S to zmago bi lahko kralj prinesel mir pred Tatari, a če bo zmagal velikan, potem Kan Batu ne bo prizanesljiv do njih.
Kralj začne iskati primernega kandidata med velikaši, vendar je bilo vse zelo strah in se ni nihče javil. Kralj nato začne iskati kandidata po celi deželi in pri tem naleti na beneškega trgovca Grandenta, ki mu pove za Petra Klepca. Kralj nemudoma pošlje svoje tri sle po Petra.
Petra zelo dolgo prepričujejo v to bitko, prepričajo ga šele, ko mu obljubijo, da bo dobil dve vreči zlata. Peter se nato poda v dvoboj, v katerem zmaga. Zato se Tatari spravijo na njega, vendar se ubrani z drevesom. Ogri so bili veseli zmage, a na obljubo so pozabili in tako Peter še kar čaka na svoje plačilo. Medtem kralj Bela umre in nasledi ga njegov sin, ki kmalu zatem napade Osilnico.
Ko Peter to vidi, se odloči, da pomaga Osilničanom. Naslednjega dne se odpravi do kralja zahtevat svoje plačilo in dobi pet vreč zlata. Nato se odpravi domov in med potjo deli zlato, preostanek pa da materi.
Na njivi je nato dozorela pšenica in podal se je v iskanje žene. Najde sebi primerno ženo in kmalu sledi poroka. Nenadoma med poroko pritečejo pastirji, ki sporočijo, da v vas vdirajo Ogri. Peter se jih zlahka ubrani in nato se svadba nadaljuje še dolgo v noč.
Peter preživlja lepe trenutke s svojo ženo. Kmalu mu zatem umre mama.
Peter Klepec nam tako ostaja v spominu, kljub temu, da ni več živ. Živi njegov spomin, ter njegovi vnuki, prapravnuki,..
Vrsta dela: pripovedka
Kraj dogajanja: vas Osilnica
Avtor: France Bevk
Opomba o avtorju
France Bevk se je rodil v bajtarski družini 17. septembra 1890 v Zakojci pri Cerknem. Bil je najstarejši od osmih otrok vaškega čevljarja Ivana in žene Katarine. Bil je tudi eden najplodovitejših slovenskih pisateljov, pesnik, dramatik, prevajalec in urednik, ki se je šolal v ljudski šoli v Bukovem, nato je šolanje nadaljeval na učiteljstvu v Kopru in Gorici. Nekaj časa je učil v vasi Orehek pri Cerknem in leta 1917 so ga vpoklicali v vojsko.
Pisati je začel že zelo zgodaj in njegovo delo so bila povesti, novele, drame, črtice, zgodovinski in sodobni romani, potopisi, prevodi in pesmi. V svojih delih opisuje o Tolminskih kmetih, ki so revni in se težko bojujejo za preživetje.
Sprva je živel v Trstu in kasneje v Ljubljani. Bil je tudi poročen, vendar ni imel potomcev, imel pa je nekaj izvenzakonskih otrok. Umrl je 17. septembra leta 1970 v Ljubljani, pokopali so ga v Solkanu.
Njegova najpomembnejša dela so: Peter Klepec (1956), Grivarjevi otroci (1939), Pestrna (1939), Pastirci (1935) in Kaplan Martin Čedermac (1938).
Dodaj odgovor