Palčica

“Palčica” je lepa pravljica svetovno najbolj znanega pisatelja otroških pravljic Hansa Christiana Andersena. Ta zgodba je v nekaterih svojih delih malce strašljiva, toda kot vsaka pravljica nam prinese srečen konec in dobro lekcijo. Govori o mali deklici, velikosti palca, Palčici, ki jo že na začetku življenja doletijo vrsto nesreč, katere ona s svojo dobroto in poštenostjo premaga in na koncu je nagrajena s resnično ljubeznijo in srečnim življenjem.

Palčica se na svojem potovanju sreča s strašno žabo, ki jo je hotela poročiti s svojim sinom in nato tudi z usmiljeno miševko, ki jo je z dobrim namenom želela poročiti z dolgočasnim, starim krtom. Seveda se je Palčica rešila iz obeh zvez in na koncu spoznala Malega Princa, ki je bil njene velikosti in v katerega se je takoj zaljubila. Poročila sta se in živela srečno v cvetju, zabavi in ljubezni.

Nauk te zgodbe je jasen. Govori, da pogosto v življenju srečamo veliko problemov in ovir. Mnogi nas poskušajo pregovoriti, da delamo nekaj, kar ne želimo, toda dokler smo zvesti sebi, pošteni in dobri, tako kot Palčica, bomo premagali te ovire in za nagrado dobili tisto, kar je najboljše za nas. Palčica niti v enem trenutku ni želela nobenemu škoditi, niti koga prizadeti. Bila je poštena in potrebnim je pomagala v težavah. Na koncu je dobila svojo nagrado sama in končala srečno. Palčica se v svojih najtežjih trenutkih ni predala, zato so na koncu njena dobrota, poštenost, toda tudi optimizem, zmagali. Moramo se pogledati v vlogo Palčice in pošteno premagati vse probleme, da bi si zaslužili srečo do konca življenja.

Vrsta dela: pravljica

Čas nastanka: nekoč davno

Mesto nastanka: na potoku, v vrtu polno cvetja, v mišji hiši

Palčica obnova

Palčica ni navadna deklica. Ona je majhno, sladko bitje, ki je bila ustvarjena na en nenavaden način in to tako, da je zrasla kar iz semena. Bila je nekaj posebnega in njena zgodba se začne z dobro žensko, ki ni mogla imeti otrok.

Nekoč davno je živela ženska, ki ni mogla imeti otrok in zaradi tega je bila žalostna. Vse se je spremenilo tistega trenutka, ko je v svoji hiši gostila starko, ki se je oddolžila z zanimivim, posebnim in dragocenim darilom. To je bilo seme, ki je v sebi skrivalo posebno skrivnost. Po kratkem času je iz semena zrastel cvet, nato pa deklica, majhna kot palec. Ženska ji je zaradi tega dala ime Palčica.

Čeprav je bila Palčica majhna je bila radoveden otrok in tako je nekega dne odšla raziskovat svet, ki je bil za njo resnično čaroben. Kmalu se je srečala z zlobno žabo, ki jo je želela poročiti s svojim sinom. Ni želela preživeti takšnega življenja, zato Palčica zbeži in ker je bila dobrosrčna, ni trajalo dolgo, da je postala priljubljena med živalmi v gozdu.

Ko je pobegnila od žabe, so za Palčico nastopili zanimivi časi, tako je nekaj časa preživela pri miševki, ki jo je gostila in tudi pri hrošču. Pri miševki je ostala vse do trenutka, ko je gospod Krtek ni začel pogosto zalezovati in iskati, da se Palčica poroči z njim. To je bil tehten razlog, da spet pobegne in odide naprej, tako je en del časa preživela v gozdu.

Beg od miševke ni bil enostaven, toda ker je bila Palčica dobra oseba in se je vedno trudila vsem pomagati, je tako tudi tokrat imela spodbudo. Pomagala je lastovki, ki ji je v nekem primeru pomagala zdraviti ranjeno krilo. Palčica in lastovka sta hitro postali nerazdružljivi in tako sta v begu srečali lepega in ljubeznivega dečka, v katerega se je Palčica takoj zaljubila.

Ni mogla verjeti, da je spoznala mladeniča, ki je bil iste velikosti kot ona, tako ni bil več samo ona majhno bitje. Mladeniča je spoznala, medtem ko je sedel v vrtu, katerega je bil vladar. Ker je bil kralj, ki se je zaljubil v to mlado damo, se je odločil, da ji da drugo ime, tako je Palčica spremenila ime in postala Maja.

Osebe: Palčica, hrošč, metulj, miševka, krt, lastovka, kralj cvetja, žaba in njen sin

Palčica – majhna deklica, ki je k svoji materi prišla za darilo, ker njena matera ni mogla imeti otrok, toda zelo si jih je želela. Kmalu so se ji začela dogajati stiske v življenju. Najprej jo je ugrabila žaba, da se poroči z njenim sinom, toda rešile so jo ribe. Potem je skoraj zmrznila v mrazu, toda rešila jo je miševka. Miševka jo je želela poročiti z dolgočasnim krtom, toda Palčica je rešila lastovko, ki jo je kasneje odpeljala od miševke in krta. Z vsemi stiskami, ki so se ji zgodile, je Palčica ostala dobra in poštena. Ne samo, da je rešila ptico s svojo skrbjo in pozornostjo, temveč tudi ni želela oditi od miševke, da ne bi ona ostala žalostna. Čeprav je to pomenilo, da se bo morala poročiti s krtom.

Palčica je vedno mislila naprej na srečo drugega in šele nato na svojo. Vse je želela delati pošteno in brez tega, da bi nekdo trpel. To se ji je kasneje izplačalo. Njena dobrota je nagrajena, tako da je spoznala Malega princa, prav tako iste velikosti palca, v katerega se je zaljubila in se je rada poročila z njim. Palčica je primer, da po vseh stiskah in po vsakem dežju, posije sonce, še posebej, če smo bili dobri in si to sonce zaslužili.

Miševka – majhna miševka je rešila Palčico pred mrazom. Dovolila ji je, da živi z njo, toda morala ji je pomagati pri čiščenju hiše in vsak dan je morala miševki pripovedati zgodbe. Miševka je imela zelo rada zgodbe, prav tako, kot njen prijatelj krt. Mislila je, da je krt bogat, ker nosi veliko, črno krzno in je zato želela poročiti Palčico z njim. Miševka je svoji prijateljici želela samo najboljše, toda ni videl, da se Palčica pravzaprav ne želi poročiti z njim, ne glede na to, koliko je bogat. Miševka ni imela zlobne namere, toda zdi se, kot da bo škodila Palčici, če jo prisili v poroko. Poskrbela je, da bi imela Palčica lepo doto, kar samo potrjuje njeno dobro voljo.

Opomba o avtorju

Hans Christian Andersen je bil rojen 2. aprila 1805 v Odenseju. Rojen je bil v družini revnega čevljarja in mame, ki ga je sama vzgajala po moževi smrti.

Pot, ki ga je vodila do velikega pisatelja, ni bila lahka. Z le štirinajstimi leti, brez šole, denarja in kakršnih koli načrtov, je odšel proti Kopenhagnu, kjer se je želel udeležiti gledališke šole. Ni ostal dolgo, ker ga kmalu odpustijo.

Prvo uspešno delo je bil potopis “Pohod od Holmenskega kanala do vzhodne točke otoka Amager”. Napisal ga je leta 1829. Pravo popularnost je pridobil z romanom “Improvizator” iz 1835, v katerem je naslikal boj mladega pisatelja. Roman je preveden v številne tuje jezike. Hans Christian Andersen je bil znan, kot ustvarjalec realistične proze, ki je v vsakem svojem delu na uspešen način povezoval fantastičen svet pravljic z resničnim svetom.

Vse njegove pravljice so bile rezultat zgodb, ki jih je slišal, ko je bil še otrok, tako ni potreboval veliko, da se odloči, da bo zapisal vse zanimive zgodbe, ki so zabeležile dober del njegovega življenja. “Mala morska deklica” ni njegovo najbolj znano delo, tu je tudi “Snežna kraljica” in ne smemo pozabiti na “Cesarjeva nova oblačila”, “Kraljična na zrnu graha”, “Deklica z vžigalicami”, “Biti ali ne biti” …

Poleg ustvarjanja pravljic, so Hansa Christiana Andersena zabeležila tudi številna potovanja, ki jih opisal v potopisih in najbolj znano delo iz tega dela življenja je avtobiografija “Pravljica mojega življenja”. Umrl je v Kopenhagnu 4. avgutsta 1875.