Glavna tema “Ostržka” je razvoj osebnosti, zorenja in pod od zla do dobrega. Doživljamo psihološko preobrazbo glavnega lika Ostržka, ki je zlobna, lesena lutka in na koncu postane dober človek.
Njegova preobrazba se zgodi po zaslugi očeta in mame, ter na njegovem primeru lahko vidimo, da se bomo največ naučili najbolj takrat, ko doživimo na lastni koži.
Ta zgodba je mešanica romana, basni, pravljice in pripovedi. Nekateri deli se v zgodbi zdijo povsem nerealni, medtem ko se spet na drugi strani romana zdi izjemno realno.
Vrsta dela: Zgodba
Čas nastanka: nedoločeno, v nekaj dneh
Mesto nastanka: doma, na poti do šole, v kitovem drobovju
Ostržek obnova
Zgodba se začne s starim mojstrom Višnjo, ki je našel leseno poleno. Ko ga je začel tresti je poleno zacvililo kot otrok in mojster je bil osupel, ter ko se je iz polena oglasil otroški glas je obstal kot da bi ga udarila strela. V tem trenutku se prikaže še en starec Pepe, ki je zaradi rumenih las kot žganci dobil ime Polenta, kar ga je vedno jezilo.
Ni bilo dolgo, da sta se dva starca sprla zaradi glasu iz polena in po medseboljnih žalitvah se Višnja ter Pepe pomirita in odloči se mu podariti čudno poleno. Reven starec Pepe pride v svoj skromen dom in iz zanimivega polena naredi lutko. Poimenoval ga je Ostržek, toda lutka ni imela najboljšega vedenja. Snel je lasuljo, plazil jezik in bežal iz hiše. Starec mu je zunaj zagrozil zaradi obnašanja in ga ulovi za nos, ki je sam rastel od sebe. Zaradi tega Pepe konča v zaporu, ker naj bi domnevno zlorabil otroka in lutka se vrne domov.
V hiši Ostržka ga pričaka murn Modrec, ki ga skuša napeljati k temu, da se mora lepše obnašati da mu bo težko brez Pepeta. Ostržek ga ni želel poslušati, udari ga s kladivom in ga pribije na zid. Oslabljen zaradi lakote Ostržek ugotovi, da je Modrec imel prav in da če nekaj ne poje, ni življenja. Našel je jajce in skušal pripraviti umešana jajca, toda ko je razbil jajce, je iz njega prišel piščanček in odšel iz hiše. Ves obupan odide ven in pride do prve hiše ter prosi za malo kruha, toda dobi samo pljusk vode.
Tako moker se vrne domov in poskuša zaspati poleg peči, da bi se osušil, lesene noge začnejo goreti in se spremenijo v pepel. Zjutraj pride Pepe in potrka in Ostržek mu skuša odpreti, le da je to težko, ker nima nog. Pepe vstopi skozi okno in da sestradanemu Ostržku hruške. Lutka jih poje in ne pusti ničesar Pepetu. Starcu je obljubil, da bo popravil svoje obnašanje. Naredi mu nove noge in proda plašč, da bi Ostržku kupil šolske potrebščine. Fantek je nato ugotovil, da mu je Pepe kot starš in da je dober.
Čeprav se je slabo obnašal je imel Ostržek dobro srce in v njemu se je končno zbudila plemenitost. Na poti proti šoli je razmišljal, da bi zaslužil denar in pomagal očetu, toda nepremišljenost je spet prevladala in fant proda potrebščine, ter od denarja, ki ga je dobil kupi karto in odide v gledališče lutk. Lutke so navdušeno čakale svojega brata lutko, toda pa se je njihov zlobni gospodar Mandafoko dokopal do njih in odločil se je, da vrže Ostržka v ogenj, da bi spekel ovna za večerjo.
Fant je začel cviliti in klicati očeta, toda njega ni bilo. Zlobni lutkar se ga je usmilil, toda namesto njega je v ogenj vrgel prijatelja Harlekina. Da bi ga rešil Ostržek predlaga, da vrže njega. To je zmehčalo lutkarja in na koncu se odloči večerjati polpečenega ovna. Lutke so bile na koncu rešene. Izkazalo se je, da Mandafoko ni bil tako krut in na koncu da fantu pet kovancev, da jih odnese Pepetu. Ker je bil fantek naiven fant spet zapade v probleme, ko naleti na lažno slepega Mačka in lažno šepavo Lisico. Onadva ga prepričata, da obstaja čarobna dežela, kjer ko posadiš kovance, jih zjutraj zraste veliko na drevesih. Kos je želel opozoriti Ostržka, da naj jima ne verjame, toda Maček ga je pred tem pogoltnil.
Fantek se skupaj z Lisico in Mačkom odpravi v gostilno “Pri rdečem raku”, kjer se onadva najesta do ušec in Ostržek odide spat lačen navdušen nad mislijo o čarobni deželi. Ponoči ga zbudi gostilničar, da plača, kar sta njegova prijatelja pojedla, ker sta onadva pobegnila. Ostržek plača in ostanejo mu štirje kovanci. Spet sreča Modreca, ki ga opozori naj ne verjame tistim, ki obljubljajo, da bodo obogateli čez noč. Ostržek je zavrnil njegove nasvete.
Ostržek je mislil, da je močnejši in v takšnih mislih ga napadeta dva roparja. Enega ugrizne za roko, za katero se na koncu izkaže, da je mačja šapa in začne bežati. Ko je želel odnehati pride do bele hišice in potrka. Šele kasneje se mu oglasi punca z blond lasmi in bledega obraza. Pravi mu, da so vsi mrtvi in tudi ona. Roparji ga nato dohitijo, mu zvežejo vrv okoli vratu in ga obesijo na drevo “Veliki hrast”.
Lepa punca je bila pravzaprav Vila, ki udari z roko in pokliče sokola, da da fanta iz drevesa, pokliče tudi Gavrana, Sovo in Škržata, tri najboljše zdravnike, da pomagajo fantu. Prvi zdravnik pove neumnost, drugi sporoči drugo neumnost, medtem ko Škržat pravi, da je boljše nič povedati, če nimajo nič pametnega za povedati. Škržat pravi, da pozna fanta in da je on razvajen, lopov in len, zaradi katerega bo ubogemu starcu počilo srce. Ko sliši to Ostržek, se mu prebudi vest in zajoka.
Vila mu želi pomagati, da ozdravi in mu da zdravilo, toda Ostržek želi popiti sladko zdravilo in grenkega zavrne. Po njega pride grobar s krsto, štirje zajci in ko se prestraši popije zdravilo ter začne vili govoriti o lopovih. Govoril je laž za lažjo in tako kot je govoril, tako mu je rastel nos. Prevzame ga sram zaradi tega in vila ga pusti, da se nekaj časa muči. Na koncu popusti in pokliče žolna, ki mu takoj odreže nos na pravo velikost.
Vila mu pove, da je poklicala Pepeta in on se razveseli, ter odide, da ga počaka. Medtem v gozdu spet naleti na Mačka in Lisico, ter jima spet verjame. Konča z njima v mestu “Loviglupane”, kjer so prevarani naivci in bedaki, oskubljene kokoši. Ostržek nič ne razume, temveč se zahvali roparjem in obljubi jim darilo, na kar se oni zahvalijo in rečejo, da jim je dovolj, kar so ga oni naučili. Ostržek naleti na papigo, ki mu pravi, da denar ne raste na drevesu in da so tudi njega prevarali. Pojasni mu, da sta Lisica in Maček izkopala njegove kovance in pobegnila. Ostržek se pritoži policiji, toda konča v zaporu, ker je celo mesto postavil na glavo. Ko ga končno spustijo, se poskuša vrniti domov od Vile.
Ostržek je ugotovil, da fantje, ki ne marajo za nasvete tistih, ki vedo več od njih, jim nikoli ne gre dobro in on postane najboljši učenec, toda kasneje spet pade v težave. Tako ga leni fantje nagovorijo, da gre z njim v Deželo igračk, kjer ne potrebuje ničesar delati, temveč se samo zabavati. Toda po nekem času vsem fantom zrastejo ušesa osla, roke se spremenijo v sprednje noge in telo prekrije dlaka. Ostržka kot osla prodajo v cirkus. Med eno predstavo si zlomi nogo in ker šepavi osli niso koristni, mu zvežejo kamen okoli vratu ter ga vržejo v morje.
Ostržek se je uspel rešiti zahvaljujoč Vili, ki na njega pazi kot mama. Med plavanjem naleti na velikega morskega psa, ki ga pogoltne in tukaj naleti na očeta Pepeta in prijatelja Tunja. Ker je morski pes spal odprtih ust, Ostržek odnese starca na hrbtu in s pomočjo Tunja pobegnejo. Ko pridejo na obalo je nosil slabotnega starca in spet naletel na Lisico ter Mačka, toda kot majhni stvari. Tokrat ga nista mogla prevarati, ker so ga opomnili, da ukradeni denar ne prinaša ničesar dobrega.
Na vasi se je naučil, da je potrebno delati, da bi lahko veliko dosegel in pomagal svojemu očetu, ter ko je slišal, da niti Vila nima za kruh, se odloči delati več, da bi lahko preživljal tudi Vilo. Ona ga nagradi in spremeni v pravega fanta od krvi in mesa, ter pozdravi Pepeta. Ostržku oče pojasni, da je vse to njegova zasluga in ko zlobni fantje postanejo dobri, imajo sposobnost dati novo podobo tudi svoji družini.
Osebe: Ostržek, Pepe, blond vila, Modrec, maček, lisica, zvitorepec..
Opis oseb
Ostržek – glavna oseba, ki ga je izdelal iz lesa Pepe. Že, ko ga je izdeloval je imel z njim probleme. Nos mu je vse bolj rastel ne glede na to, koliko ga je Pepe skrajševal. Še, ko ga ni končal, ga je udarjal z nogo po nosu in z glave mu je snel lasuljo. Pobegnil je od doma, toda pred tem je nagnal Modreca, ki mu je želel dati dobro namerne nasvete. Ko se je znašel sam brez očeta, je ugotovil, kaj je to lakota. Sebičen misli samo na sebe. Ko se Pepe vrne iz zapora, kjer je bil zaradi njega, mu ni pustil nič za jesti, vse je pojedel. Ni ničesar vedel in je tako dal lesene noge na peč, ter so zgorele. Oče mu je obljubil, da mu bo naredil nove noge, če bo šel v šolo. Malo počasi je ugotavljal, da se dobro vrača z dobrim. Videl je, kaj pomeni biti radodaren, ko je oče prodal na sredini zime plašč, da bi mu kupil šolske potrebščine. Iz vsake nezgode se nauči nekaj dobrega, namesto da odide v šolo in posluša starejše. Vseeno se bo na koncu spremenil in postal dober ter plemenit fant, ki se lepo obnaša do članov svoje družine.
Oče Pepe – ljubeč oče svojega sina Ostržka, čeprav mu on to nikakor ne vrača. Pomaga mu na vse načine, žtrvuje se in pada v nevarnosti. Čeprav je reven, ima veliko domišljije s pomočjo katere si zabava dneve.
Modrec – z dobronamernimi nasveti poskuša Ostržka vrniti na pravo pot, toda on ga udari s kladivom po glavi. Kasneje se v zgodbi pojavi kot duh, pravzaprav zavest Ostržka.
Blond vila – je imela plave lase in je pomagala Ostržku, da se reši pred smrtno nevarnostjo. Spremenila se je v plavo vilo in v Dobro ženo, nato pa v kozico, da bi na koncu postala Ostržkova mama. Bila je dobra in ljubezniva do njega.
Maček in lisica – sta lažna pohabljenca, ki se predstavita Ostržku tako samo, da bi od njega dobila denar. Svetujeta mu, da ne potrebuje delati. Sta groba, brez sramu, lažeta in predstavljata le zlo.
Zvitorepec – impulziven in nepremišljen fant. Vse pustolovščine z njim se ne končajo dobro. Nauk je, da pazimo, ko se družimo s takšnimi fanti celo takrat, ko se predstavljajo za prijatelje.
Opomba o avtorju
Carlo Collodi je umetniško ime italijanskega avtorja s pravim imenom Carlo Lorenzini. Rojen je leta 1826 v Firencah v družini očeta kuharja in mati gospodinje, ki sta se preselila iz majhnega mesta Collodija.
Delal je veliko in tako je bil prodajalec v knjigarni, prevajalec iz francoskega jezika, pisatelj komedij. Bil je veliki domoljub in borec gibanja za osvoboditev Italije. Nekaj časa se je ukvarjal z novinarstvom in politiko.
Šele z 49 leti je leta 1875 začel pisati za otroke in od tega trenutka se je popolnoma posvetil otroški književnosti. Napisal je več knjig; “Giannettiono”, “Manuzzolo” ter “Ostržek” ga je zaznamoval po celem svetu. Zgodba je prevedena na številne jezike in razglašena “za največjo knjigo na svetu”.
Umrl je 26. oktobra 1890.
Otroška književnost 19. stoletja je bila znana za poučevanje s pomočjo lepih primerov in za vzdrževanje moralnih naukov. Potem, ko je bil napisan Ostržek je Collodi prekinil to tradicijo in ustvaril zanimiv lik, ki je od začetka bil upogljiv in neposlušen, toda kateri je skozi zgodbo in številnimi življenjskimi izkušnjami prenesel moralno preobrazbo od slabega do dobrega fanta.
Dodaj odgovor