Nora – Hiša lutk

Drama Hiša lutk, ki se pogosto imenuje samo Nora, po njenem glavnem liku, je privabila s svojo premiero veliko pozornost. Leta 1879, ko je bila prvič izvedena se je največ ukvarjala z žensko emancipacijo. Danes se Norin odhod ne smatra več, kot vprašanje ali je prav zapustiti moža in otroke ali ne. Danes je ta drama dokaz človekove pravice do izbire in svobode.

Med dramo se Nora ozavešča in ugotovi, da ne more več živeti poleg egoističnega moža. Po 8 letih preživetih v zakonu, bivala je, kot lutka in skrbela za svoje otroke, se Nora odloči oditi. S temi koraki je hotela zbuditi spečega moža, ki bi moral samo razumeti svojo napako in ji ponuditi podporo. Vseeno se to ni zgodilo. Nora odide in s temi koraki nezavedno brani človekovo pravico do svobodne izbire.

Drama ima tri dogajanja in dogaja se v stanovanju odvetnika Torvalda Helmera. Dogaja se med božičnimi prazniki.

Nora – Hiša lutk obnova

Prvo dejanje

Nora Helmer je dobro razpoložena zaradi dejstva, da je njen mož Torvald dobil dobro plačano službo, kot direktor banke. Vračata se skupaj iz nakupov, kjer denar porablja zaradi njene razsipnosti in pretiranega uživanja v dobrih jedeh. V tem času, ko prideta domov, se na vratih pojavi Norina prijateljica Linda iz otroštva, ki je ni videla deset let. Nora med pogovorom odkriva, da je Linda nedolgo nazaj rešila soprogovo življenje. Sposodila si je večjo vsoto denarja, ki ga je vplačala za njegovo zdravljenje v Italiji, ker je bil smrtno bolan. Linda bi mu to morala povedati, vendar Nora smatra, da za to ni potrebe, ker ne želi razburiti njihovega odnosa.

Pridruži se jim notar Krogstad in zatem zdravnik Rank. Prihod notarja je vidno vznemiril Noro in zdravnik Rank ga opisuje, kot pokvarjenega človeka.

Naslednji prizor prinese Norino zahtevo Torvaldu, da bi zaposlil gospo Lindo, kar z zadovoljstvom sprejme. Linda odide v družbo zdravnika Ranka in vrne se notar Krogstad. Zaprosi Noro, da prepreči soproga v nameri, da ga odpusti. Ker Nora tega ne želi, ji začne groziti. Vseeno je bil on zaslužen za denar, ki ji je pomagal, da plača soprogovo pot na zdravljenje. Izmed ostalih stvari, ji je pomagal tudi ponarediti očetov podpis na zadolžnici.

Vrne se Torvald in pove Nori, da bo odpustil notarja, ki je za njega zelo slab človek. Nora medtem prebledi od groze.

Drugo dejanje

Drugo dejanje se dogaja naslednji dan. Nora še naprej prosi soproga, da ne odpusti notarja, vendar je on odločen v tej nameri. Notarju pošlje v pismu odpoved. Nora ne ve, kaj naj naredi.

Pride doktor Rank in ji pove, da je smrtno bolan in da mu preostane samo mesec dni življenja. Nora razmišlja o tem, da bi si sposodila denar od njega ampak v tej nameri je tudi on sam, ki ji izkazuje ljubezen.

Pojavi se notar s pismom v katerem je napisal vse dolgove in grozi, da ga bo pokazal Torvaldu. Nora ga prosi, da pisma ne pokaže in da bo našla denar, vendar njega ne zanima več samo denar ampak bolj položaj in moč. Gospa Linda nudi pomoč Nori, vendar jo zavrača z dejstvom, da se bo zgodil čudež. Drugo dejanje se konča s sceno v kateri Nora zavrača Torvaldovo pozornost do skrinjice.

Tretje dejanje

Tretje dejanje se začne s srečanjem gospe Linde in notarja Krogstada. Zameri ji, ker je že davno nazaj zavrnila njegovo ljubezen, vendar mu predlaga, da vse pozabi in postavi skupno življenje. Zadovoljni notar v iskrenosti svojih besed, želi umakniti pismo in ničesar povedati Torvaldotu. Gospa Linda smatra, da se morajo Helmerovi soočiti s preteklostjo, ki je bila skrita.

Helmerovi pridejo s plesa in Torvald odide do skrinjice. Odstrani pismo in po tem, ko prebere njegovo vsebino, obtožuje Noro, da mu je uničila življenje. Prepove ji nadaljne izobraževanje otrok. Medtem pride služkinja Helena in prinese notarjevo pismo v katerem umika dolg. Torvaldova osebnost se menja in prosi jo, da ostane.

Takrat ugotovi, da nima ničesar delati s takim človekom, ki je bil neznanec z njo. Zapusti soproga in otroke ter odide sama naprej v življenje.

Opomba o avtorju

Henrik Ibsen, norveški dramatik se je rodil leta 1828 na Norveškem v meščanski družini. Bil je eden izmed najpriljubnejših dramatikov druge polovice 19. stoletja.

Ustvarjal je petdeset let in v tem času je zavaroval norveško dramo, kot pomembno mesto v književnosti Evrope.

V prvem delu svojega ustvarjanja so njegove drame v duhu romantike, vendar iz človeške teme in zgodovine. Sodobno dramo je napisal leta 1862 z nazivom “Komedija ljubezni”.

Ker ni bil zadovoljen z uspehi svojega življenja odide v Italijo in nato v Nemčijo. V tujini ustvari večino svojih del in v obdobju med leti 1864 in 1891.

Prve pesniške drame so bile “Brand” iz leta 1866 ter “Peer Gynt” iz leta 1867. Njegove drame su ukvarjajo s kritiziranjem družbe in lažne morale, katere hkrati postavlja v ospredje človeka, ki ne živi po družbenih pravilih.

Njegova najbolj znana dela so “Hiša lutk”, poznana kot “Nora”, “Strahovi”, “Sovražnik ljudstva”, “Divja račka” in “Gospa z morja”.