Nikec

“Nikec” je delo francoskega avtorja Rene Goscinnyja, ki je avtor dobro znanih zgodb o Asterixu in Lucky Luku. Roman, ki v originalu nosi naslov “Le Petit Nicholas” je prenesen tudi na filmska platna, kar je samo potrditev njegove priljubljenosti.

Roman je sestavljen iz devetnajstih poglavij in vsako poglavje predstavlja nek dogodek iz Nikovega življenja. Ti dogodki so preneseni v prvi osebi, pravzaprav iz Nikove perspektive, kar nam omogoča, da vidimo, kako je Nikec doživel posamezne dogodke iz svojega življenja. Dogodki vključujejo njegove prijatelje, družino in učitelje. Čeprav se poglavja lahko berejo ločeno, ker je vsako poglavje dogodek za sebe, jim je skupna točka osebe, ki se v njih pojavijo, vključujoč Nikca. Hrvaški prevod Daniela in Ivana Kušana imajo osebe hrvaška imena, kot so Dobriše, Nikice, Jerka, Igora, Zoran in drugi, ter nekatera geografska mesta ustrezajo hrvaškim imenom, čeprav ni točno določeno mesto odvijanja romana.

Med osebami lahko prepoznamo značilnega piflarja Aldota, najboljši deček v razredu, ki ga nihče nima preveč rad, najslabši učenec in neveden Zoran, glavni tiran v razredu Jerko, požrešen Bajsi in Nikec, ki zavzema mesto na sredini. Je deček dobrega srca, toda nekoliko nemiren in nagnjen k slabostim.

Roman in dogodki, ki so v njem opisani so pravzaprav namenjnei mlajši populaciji, ker so to dogodki iz otroštva s katerimi se mladi bralci lahko povežejo. Napisani so na humoren način, kar prispeva k zanimivosti romana in poglavja so opremljena z ilustracijami Jean-Jacques Sempea. Skoz šaljivost se poglavja dotaknejo tudi nekaterih resnih tem, kot so bežanje iz šole, poskus prve cigarete in beg od doma, toda tudi pozitivne, kot so ljubezen do matere in pomembnost prijateljstva. Vsa poglavja se končajo s pozitivnim tonom in nekatere z duhovito pripombo, toda skupaj dajejo lekcijo, kot je dejstvo, da je pobeg od doma ali iz šole slabo in se takšno obnašanje lahko vedno odkrije in nosi negativne posledice.

Tema: Nikove dogodovščine v šoli, družini in s prijatelji

Vrsta dela: roman za otroke

Mesto nastanka: šola, Nikčev dom in domovi njegovih prijateljev

Čas nastanka: prikazan je en del šolskega leta

Nikec obnova

Roman se začne v šoli, ko učiteljica poskuša umiriti nagajiv razred, da bi se lahko slikali za razredno fotografijo. Fotograf je potrpežljivo čakal in na koncu predlagal, da se razporedijo v tri vrste. Da bi to lahko storili, so morali oditi v klet po zaboje, na katerih bodo lahko stali. Tukaj je eden od učencev dal na glavo staro vrečko in se pretvarjal, da je duh, vse dokler ga učiteljica ni za uho in poslala na dvorišče. Ko so tako skakali po kleti, so se vsi umazali in so se morali umiti, ter počesati pred slikanjem. Vsi so želeli stati v zadnji vrsti na zabojih in tu je nastal nov zaplet. Ko so se končno razvrstili, je Nikec sedel zraven Bajsija, debelega učenca, ki je vedno nekaj jedel. V tem trenutku je jedel sendvič z marmelado in je popackal majico, da ga je nato učiteljica poslala, da zamenja mesto z Jerkotom, na njegovo nezadovoljstvo. Mimogrede ga je udaril po nosu in Bajsi, ki mu je želel vrniti udarec, je namesto njega udaril Aldota, učenca z očali. Za kazen so vsi dobili dodatno domačo nalogo in ko so se končno postavili v vrste in umirili za slikanje, so opazili, da fotografa ni več.

Ob neki priložnosti, je Nikec poklical prijatelje k sebi, da bi se igrali kavboje. Dečki so se vživeli v vloge in prinesli s seboj celo opremo. Vsi so se v nekaj oblekli, kot je Igor v policaja, Bajsi v indijanca, Dobriša v pravega kavboja, ker je imel bogatega očeta, ki mu je privoščil vse kar si je zaželel. Toda, ko je prišel čas za igro, se dečki niso mogli dogovoriti, kdo bo imel katero vlogo, ker so vsi želeli biti glavni. Prepirali so se in vpili, vse dokler Nikov oče ni prišel, da bi jih umiril in jim je pokazal, kako se morajo igrati. Strinja se, da igra zapornika. Zvezali so ga z vrvjo za drevo in v tem trenutku je prišel sosed Balgo in se jim pridružil. Očetu to ni bilo všeč in ga je želel nagnati, toda sosed se ni dal premakniti. Fantje so prekinili s predstavo in se vrnil v hišo na obrok. Ko so pozno zvečer prišli na vrt, je bil oče še vedno zvezan za drevo, toda soseda ni bilo.

Na dan, ko v šoli ni bilo učiteljice, je učence pospremil v razred razrednik Milčec, ki so ga imenovali Žabar, ker jim je vedno govoril, da ga gledajo v oči, toda oči je imel izbuljene kot žaba. Tako jim je tudi tokrat rekel, da ga pogledajo v oči in obetal, da naj bodo mirni. Najboljšega učenca v razredu Aldota je zadolžil, da naj poskrbi za red v razredu. Aldo se je vživel v svojo vlogo učitelja in poskušal prisilit razred, da vadijo matematiko, toda nihče ni želel slišati za to. Namesto njega so se odločili igrati nogomet. V razred je prišel Žabar, da bi ji opomnil. Zdaj se je Jakob odločil stražiti pred vrati in jih opozoriti, če bi se razrednik spet vrnil, toda ko je prišel, je Jakob končal na tleh z otečenim nosom, ker je zaspal in ni slišal, da Žabar prihaja. V razredu je vladal nemir in Žabar jim je zagrozil, da jih bo kaznoval, če jih še enkrat dobi. To so vsi resno vzeli in bili so mirni. Žabar je prišel in počasi odprl vrata, ko je nekdo rekel ‘Žabar!’. Razrednik se je razjezil zaradi vzdevka in zahteval, da mu povejo, kdo je to rekel. Vsi so okrivili Nikca. V razredu je spet nastala zmeda in vpitje, zaradi česar se je pojavil celo ravnatelj in učenci so za kazen dobili dodatni pouk. Naslednji dan se je v šolo vrnila učiteljica, toda Žabarja ni bilo.

Bajsi je eno popoldne poklical cel razred na nogometno tekmo, da bi preizkusili novo nogometno žogo, ki mu jo je kupil oče. Aldota so postavili za sodnika, ker ga nihče ni preveč maral toda nosil je očala in ga žoga ni smela zadeti. Aldo je hotel piščalko. Igor jo je edini imel, toda jo je zavrnil dati, ker je bila družinski spominček. Zato je bil Aldo prisiljen za prekršek dati znak Igorju, ki bi žvižgal namesto njega. Nato so nastale komplikacije, ker so vsi želeli biti kapitan: Jerko je najmočnejši, Dobriša, ker je najboljše oblečen in ker mu je oče kupil celotno nogometno opremo, Igor, ker je grozil, da jih bo njegov oče v nasprotnem primeru poslal v zapor. Nikec se je spomnil, da vržejo kovanec in za kapitana so izbrani on in Dobriša. Nato so sestavili ekipo, toda ko so želeli igrati igro, so se začeli prepiri, ker so vsi želeli biti na nekateri določeni poziciji. Prepir je prekinil Jerko in jih dal več udarcev s pestjo. Igra se je začela in zdaj so se samo pritoževali, da jim sonce sije v oči in da ne želijo igrati na slabši strani igrišča, zato so se vsi stepli. Na koncu je Bajsi ugotovil, da je žogo pozabil doma.

Učiteljica je obvestila učence, da prihaja nov inšpektor in da se morajo vsi dostojno obnašati. Nato je prosila Aldota, da nalije tuš v tinte po klopeh, v primeru, če si bo inšpektor zaželel, da nekaj narišejo. Nekdo je rekel, da prihaja inšpektor in Aldo se je ustrašil, ter polil tuš po celi klopi. Učiteljica se je razjezila na Zorana, ker je videla, da je on to storil in ga poslala v kot. Razjokal se je, ker bo sedaj padel v inšpektorjev drobnogled in mu bo postavljal veliko vprašanj in nekako ni lagal, ker je zares videl inšpektorja na hodniku. Učiteljica mu je tokrat odpustila. Želeli so preseliti umazano klop v zadnjo vrsto in v tem trenutku prideta inšpektor ter ravnatelj. Inšpektor je zahteval pojasnitev in odredil naj se klop vrne na mesto. Želel je vedeti, kaj so se naučili, zato je poklical Zorana, da mu pove pripovedko o krokarju in lisici, ki so jo ravno obdelovali. Tako je v razredu nastal prepir in pretep, zaradi tega, katero vrsto sira je imel krokar v kljunu. Inšpektor je sklenil, da je učiteljičino poučevanje zelo težko in ji čestital za vse njeno delo.

Ko se je vračal iz šole je Nikec naletel na psa, ki mu ga je bilo žal, ker je izgledal izgubljeno in odpeljal ga je domov. Mama ni bila navdušena nad tem in je kričala na Nikca, ker mu je še posebej prepovedala, da pripelje živali domov. Ni pomagalo tudi to, ker je pes, katerega je Nikec pripeljal, dal ime Reksi, začel gristi blazino na kavču. Mama mu je ukazala, da naj takoj odpelje psa iz hiše in se ga reši. Prišel je oče in Nikec mu je pojasnil, da mu je zelo všeč pes, da je zelo pameten in da ga bo on vzgojil, toda mama je proti temu. Oče mu obljubi, da bo govoril z mamo, ker mu je bil pes zelo všeč. Mama je še naprej nasprotovala temu, zato Nikec dobi idejo, če že ne bore biti v hiši, bi morda pes bil lahko na vrtu, s čimer se je oče strinjal. Odločili so se, da Reksiju naredijo pasjo uto in se podali na delo. Nato je prišel še en človek. Trdil je, da je to njegov pes Kiki in da na ovratnici pišejo njegovi podatki, ter ga odpeljal. Mama je celo začela jokati, zato ji je Nikec obljubil, da bo nekega dne pripeljal drugega psa.

V šolo je prišel nov učenec, George Kanižaj, ki je govoril samo angleški jezik, toda njegov oče je bil Hrvat in je želel, da se njegov sin nauči jezika. Zato je učiteljica opozorila vse učence, da se lepo obnašajo in omogočijo novemu učencu prijetno bivanje v šoli. Odločijo se, da ga bodo klicali Džura, ker je bila to hrvaška verzija njegovega imena. Izkazalo se je, da se Džura zelo hitro uči jezik, toda samo slabe besede kot so “budala”, “kreten”, “divjak” in učiteljica je bila šokirana nad tem in za to krivila učence, da ga učijo samo slabih stvari, zaradi česar bodo njegovi starši pridobili slab vtis o njihovi šoli. Džura se po tem dnevu v šoli ni več pojavil.

Nikica se je odločil, da mami za rojstni kupi velik šopek rož in bil je srečen, ker je imel dovolj denarja. Komaj je čakal, da je pouka konec in cel čas je držal roko v žepu, da ne bi izgubil denarja, celo ko je igral nogomet. Po šoli je z Bajsijem odšel kupiti rože, toda prodajalka mu je rekla, da ne more za toliko denarja dobiti cel kup rož, a ga je na koncu napolnila z zelenimi listi in travo. Na poti domovv, sta srečala Dobrišo, Igora in Zorana. Dobriša se je smejal Niku, da izgleda neumno z šopkom. Nikec je šopek dal v roke Bajsiju, da bi lahko pretepel Dobrišo. Ko sta končala, se je Zoran smejal Bajsiju, da zdaj on izgleda neumno z šopkom, toda on ga je pretepel z šopkom v rokah in ga uničil. Nikec je ugotovil, da obstaja še cel šopek rož in se napotil domov, toda med potjo je srečal Jerka, ki ga pregovori v partijo svizca. Jerko je bil precej slab pri tem, toda ni rad izgubil, zato je porinil Nikca in on se je vsedel na šopek. Potem se je izkazalo, da je pravi prijatelj, ker je Nikcu pomagal izbrati rože, ki še niso bile uničene. Nato je srečal Jakoba na kolesu in takoj ga je opozoril, naj ga ne moti, ker nosi šopek, ter nato ga je Jakob vprašal, kakšen šopek in Nikec mu je pred oči pomolil šopek. Jakob je vrgel šopek visoko v zrak in on je padel na avto, ki se je pripeljal mimo in tako razpadel. Jakob je pohitel s kolesom in uspel rešiti komaj eno rožo, s katero je Nikec prišel domov, čestitat mami za rojstni dan in začel jokati. Rekla m je, da je to najlepši šopek, ki ga je dobila in dala rože v vazo.

Ravnatelj je razdelil spričeavala in vsi učenci so bili zaskrbljeni, ker je bil ravnatelj nezadovoljen z njihovim uspehom. Pri mnogih so bile v spričevalu napisane slabe pripombe, da so poredni ali nagajivi in da se pretepajo. Samo pri Aldotu ne, najboljšemu učencu v razredu, ni imel takšnih problemov. Ostali so bili v skrbeh, kako se bodo straši odzvali, ker so že imeli izkušnje s tem. Samo Jerko se je hvalil, da on samo pogleda očeta in mu takoj podpiše spričevalo, brez pripomb. Povabil je Nikca, da prespi pri njem, če se boji oditi domov, toda ko sta prišla k Jerku, je bil oče jezen in ga je udaril, tako da je moral Nikec domov. Njegovi so bili slabo razpoloženi, zaradi vseh stroškov, ki so jih imeli, zato oče ni pogledal njegovega spričevala, samo podpisal ga je. Nikec je ugotovil, da ga starša nimata rada, ker če bi ga imela, bi jih vsaj malo skrbelo.

Nekega dne je Nikčeva mama povabila svojo prijteljico in njeno hčerko na čaj, na Nikčevo veliko nezadovoljstvo, ker ni maral deklet. Mama ga je opozorila, da se mora lepo obnašati in ko so prišli gostje, je rekla Nikcu naj pokaže deklici Tamari svoje igračke. Ko sta prišla v sobo, je Tamara pokazala svoj pravi obraz, žalila ga je in tepla, toda on ji je želel vrniti, tako da jo je pocukal za kitko. Ko bi prišle mame v sobo, bi se delala, da je vse v redu in Tamara se je delala, kot pravi majhen angelček in s tem očarala Nikčevo mamo. Nato je vzela njegov avion in ga vrgla na dvorišče, toda ko sta prišla po njega, mu je Tamara ukazala naj prinese žogo in naj se postavi med dvema stebroma, ter poskuša braniti gol. Namesto v gol je žoga odletela v okno in ga razbila in Nikec je bil obtožen. Ostal je brez večerje, toda to ga ni motilo, ker ga je Tamara presenetila s sovjim talentom in odločil se je, da se bosta poročila, ko odrasteta.

Šola se je pripravljala na prihod ministra, ki je bil tudi sam učenec v tej šoli. Zato so se vsi želeli prikazati v najlepši luči. Ravnatelj je izdelal celoten program okoli prihoda in izbral je tri učence, Jerka in Aldota, da ministru dajo rože. Žal mu je bilo, da niso punce, da bi jim lahko zavezal pentljo okoli glave v barvah zastave, zaradi česar se jim je Dobriša smejal in vsi so se začeli pretepati. Ko je prišel minister, Nikec in njegovi prijatelji se niso udeležili dogodka, ker jih je ravnatelj zaklenil v skladišče.

Nekega dne je Bajsi obiskal Nikca in mu pokazal cigaro. Skrila sta se, da ju nihče ne bi videl, toda najprej sta potrebovala vžigalice, s katerimi bi prižgala cigaro. Bajsi je menil, da bi Nikec moral kupiti vžigalice, ker je on kupil cigaro, toda ko sta odšla v trafiko, je prodajalka rekla, da sta premlada za uporabljanje vžigalic in jima ni želela prodati. Na srečo sta našla vžigalice po poti in prižgala cigaro. Obema je bilo potem zelo slabo in odšla sta domov. Ko je mama vprašala Nikca, kaj mu je, je odgovoril, da mu je slabo od dima. Cigare ni omenil, zato se je mama razjezila na očeta in mu prepovedala kaditi pipo v hiši, ker je menila, da je Nikcu zaradi tega slabo.

Učiteljica je dejala, da ravnatelj šole odhaja v pokoj in odločili so se, da imajo predstavo na njegovo čast, na kateri bodo sodelovali tudi starši. Nikčev razred bo opravil igro. Ko je prišel čas razdelitve vlog in prve vaje, je razred postal zelo poreden in začeli so se številni prepiri okoli tega, kdo želi katero vlogo. Kot je običaj v tem razredu, so se nekateri učenci začeli pretepati. Učiteljici je bilo vsega tega dovolj in jim rekla, da oni ne bodo sodelovali v predstavi, kar jih je zelo presenetilo.

Nikčev oče je obljubil, da mu bo kupil kolo, če bo izmed desetimi najboljšimi učenci pri testu iz matematike. Nikec je bil deseti in ponosno o tem obvestil očeta. Toda ni mu povedal, da jih je samo enajst pisalo tes, ker so bili vsi ostali bolni in zadnji je bil Zoran, ki je nasploh najslabši učenev v razredu. Oče je izpolnil svojo obljubo in kupil kolo. Povedal je Nikcu, da je bil on pravi kolesarski profesionalec preden se je poročil z njegovo mamo in to mu je želel pokazati. Nato je prišel sosed Balog, začel dražiti očeta in se hvalil, da je tudi on profesionalec. Odločila sta se, da voziti kolo okoli soseske in videti, kdo od njiju je najhitrejši. Ko je prišel na vrsto Nikčev oče, je minilo dolgo časa, ko se je končno vrnil, toda vrnil se je peš in zraven porival kolo. Povedal je, da je strmoglavil v zaboj za smeti in razbil kolo.

Nikec je zbolel, ker se je dan prej najedel čokolade, bombonov in piškotov, tako je zdravnik, ki ga je prišel pogledat rekel, da bi se moral nekaj časa postiti. Na obisk k bolnemu Nikcu je prišel Bajsi in prinesel veliko čokolade, tako da ga je Nikčeva mama opozorila, da ne sme nič od tega dati Nikcu. On je odgovoril, da je to prinesel samo za sebe. Ko je Nikec vseeno prosil, da mu da malo čokolade, je zarvnil in sta se stepla, ter mama je poslala Bajsija domov. Nikcu je bilo žal ker odhaja, ker sta se dobro zabavala, toda njegova mama tega ni sprejela. Zagrabila ga je lakota in odšel v hladilnik iskat hrano. Ko ga je mama ujela, je vse spustil na tla in se umazal, zato ga je poslala naj se očisti in v posteljo. Toda Nikec se je odločil rista in je vzel očetov papir, ki so bili popisani na eni strani in je menil, da jih ne potrebuje več in na po njih risal. Popackal je tudi pižamo in posteljnino in ko je mama to videla, je bila zelo jezna. Zdravnik je spet prišel in rekel Nicku, da je ozdravel, toda mami je rekel, da bi si morala malo spočiti in postiti nekaj časa, ker ne izgleda dobro.

Nekega dne je Bajsi predlagal Nikcu, da špricata šolo. Nikec je naštel vse razloge, zakaj to ne bi bilo v redu, toda na koncu vseeno pristane. Nista vedela, kaj bi delala in pomislita, da bi lahko odšla v kino, toda nista imela denarja. V park nista mogla, ker je bil tam vedno čuvaj, kateremu bi lahko bilo sumljivo, zakaj nista v šoli. Sklenila sta, da je prepozno, da odita v šolo, ker bi ju samo kaznovali. Nikec je začel jokati, ker je želel biti v šoli, se igrati s prijatelji, ne glede na matematiko, ki je ni maral. Krivila sta en drugega, ker nista odšla v šolo in na koncu sta se stepla. Ni jima bilo zabavno, ker je padal dež in še domov se nista mogla vrniti. Ko je prišel domov, je mama Nikcu rekla, da izgleda zelo utrujeno in če ne želi naslednji dan v šolo, mu ni treba, toda ona je zavrnil ta predlog, ker je vedel, da se bo Bajsi naslednji dan hvalil v šoli, kako jima je bilo super, ker sta špricala šolo.

Nikcu mama ni pustila, da se druži s prijatelji, ker nenehno zapadejo v nekatere težave. Tisti dan je bil Nikec povabljen k Aldotu in njegova mama je menila, da je Aldo primeren fant in da bi se moral po njem zgledovati. Aldo ga je takoj opozoril, da ga ne sme tepsti, ker nosi očala in da bo povedal mami, ki bo njega poslala v zapor. Nikec je rekel, da se bo zadržal, ker je obljubil mami, da bo priden. Aldo ni imel skoraj nobenih igrač, temveč samo knjige in zato sta se odločila, da napolneta kad z vodo in naredite ladjice iz papirja. S tem sta se zabavala, toda nista želela preveč umazati kopalnice. Ko je bila že precej blatna in mokra, sta se vrnila v sobo. Nato sta si začela podajati globus, toda Aldo ni videl brez očal in je z globusom razbil olgedalo. Sklenila sta, da mora biti bolj previdna, da se matere ne bi razjezile. Nato sta se igrala z Aldovim setom za kemijo, toda poskus jima je šel po zlo in celotna soba je bila v dimu. Nato je prišla Aldotova mama in videla ves nered, ter se razjezila. Poklicala je Nikčevo mamo in tudi ona je bila jezna. Nikec je sklenil, da se je zabavno družiti z Aldotom, toda dvomil je, da jima bodo mame dovolile, da se še družita.

Nikec se je odločil, da pobegne od doma, ker je polil tinto po preprogi in se je mama na njega zelo razjezila. Jokal je in dejal, da bo pobegnil od doma, toda mama ga ni vzela resno. Vzel je šolsko torbo in v njo dal vse svoje igrače, čokolado in denar, ki ga je imel, ter odšel na pot. Sanjal je, kako se bo vrnil šelel takrat, ko bosta starša stara in on bo bogat, ter da bi bo lahko kupil svojo preprogo na katereo bo lahko polival tinto. Povabil je tudi Bajsija, da pobegne z njim, toda in je zavrnil, ker je mama pripravljala večerjo, ki jo ima rad. Kmalu je ugotovil, da ne bo daleč prišel peš in se odloči prositi Zorana, da mu posodi kolo, toda on mu zapre vrata pred nosom. Rekel je, naj ga obišče, ko bo bogat in mu bo prodal svoje kolo. Želel je zbrati denar, da bi kupil kolo od Zoran in se odloči prodati svoje igrače. Prodajalec mu pove, da oni samo prodajajo igrače, kupujejo jih pa ne. Da bi se ga čim prej rešil, mu je podaril avtomobilček. Mama se je razjezila, ker je Nikec zamudil na večejo, zato se je odločil, da bo jutri pobegnil od doma in se vrnil šelel, ko bo zelo bogat.

Osebe: Nikec, Dobriša, Aldo, Jerko, Igor, Bajs, Zoran, Daniel, Džura, učiteljica, ravnatelj, pedagog Žabar, starši

Opis oseb

Nikica – glavni lik v romanu, ki opisuje različne dogodke iz svojega življenja. Je učenec nižjega razreda osnovne šole, fant z dobrim srcem, toda malo poreden in v romanu je prikazan njegov odnos z učitelji, prijatelji in starši.

Za sebe pravi, da ima veliko dobrih prijateljev, čeprav se pogosto prepirajo in pretepajo, toda to samo pomeni, da se dobro zabavajo. Dobro je vzgojen in spoštuje svoje starše in nenehno pravi, da posluša svojo mamo. Zaveda se, da nekaterih stvari ne sme delati in da bi to lahko imelo negativen posledice, kot so kajenje ali špricanje iz šole, toda na povabilo Bajsija vseeno to stori.

Ljubezen do mame je poudaril s tem, da ji za rojstni dan podari šopek rož in ko se je šopek uničil, ji on prinese samo eno rožo. Svojo žalost izraža z jokom, toda mami je bila ta roža zelo dragocena. Svojo domišljavost je pokazal, ko se je spomnil, da bi problem s kapitani v skupini za nogometno tekmo lahko rešili po mirni poti in ne s prepirom ter pretepom, s tem da mečejo kovanec. Kot vsi ostali otroci, svoje nezadovoljstvo in jezo izraža na drastičen način, v tem primeru z pobegom od doma, ker meni, da ga starši ne spoštujejo in nimajo radi, toda na koncu prepozna svojo napako.

Aldo – najboljši učenec v razredu, glavni piflar, ki nosi očala in je tožibaba, ter ljubljenček učiteljice. Nenehno se pritožuje in joka, ker ga nihče nima rad in grozi ostalim učencem, da jih bo zatožil svojim staršem. Zaradi tega ga nihče nima rad in ga želijo tepsti, kar on opozarja s tem, da ne smejo, ker nosi očala. V enem poglavju je opisano, da je Nikčev obisk pri Aldotu, na katerega ga je nagnala mama in se zelo dobro ujameta, toda naredita velik nered doma in zaradi tega se mami razjezita, ter on ne sme več prihajati k Aldotu, toda skleneta, da je bilo zabavno druženje.

Bajs – Nikčev prijatelj, debeli fant, ki je nenehno nekaj jedel in to je vsakič poudarjeno, ko je omenjen Bajs v nekem dogodku. Večkrat je prikazano, da je dober prijatelj. Obiskuje Nikca, medtem ko je bolan in mu pomaga nositi šopek rož za mamo, čeprav je on delno kriv za njegovo uničenje, ker ga je uporabil za pretep s prijatelji, ki so se mu smejali, ker nosi šopek. Vseeno pa ima tudi nekaj negativnih plati, ker je on glavni razlog, zaradi katerega je Nikec probal cigarete in šprical šolo. Čeprav je vedel, da to ni v redu, se je pregovorila na Bajsijev predlog.

Dobriša – razvajen otrok, ki ima bogatega očeta in mu on kupi vse kar si zaželi. To je poudarjeno večkrat, v času nogometne tekme, katero fantje niso nikoli odigrali, ko je prišel v originalni nogometni opremi ali v času igre kavboja, ko je prišel oblečen, kot pravi kavboj in so vsi ostali fantje oblekli nekaj drugega, kar so imeli. Na razredno slikanje je prišel oblečen v Marsovca in je zavrnil, da se preobleče.

Jerko – glavni tiran, ki vse rešuje s pretepom in ne po mirni poti ali pogovoru. Nikec ga šteje za enega izmed najboljših prijateljev in njegova dobrota je izražena, ko je pomagal Nikcu v iskanju za šopek, ki ga je želel podariti mami za rojstni dan. Čeprav je prikazan, kot močen in neustrašen fant, je Nikec priča, da ni takšen pred očetom, ko je prinesel domov spričevalo in dobil udarce od očeta.

Opomba o avtorju

René Goscinny je bila francoski pisatelj in urednik stripov. Rodil se je v Parizu 14. avgusta 1926. Največjo priljubljenost je pridobil, zaradi svojega dela pri urejanju ilustracij knjige Asterix, na kateri je delal z ilustratorjem Alertom Uderzom.

Rodil se je v judovski družini, ki se je preselila iz Poljske v Pariz. Oče Stanislaw Simkha Goscinny je bil kemijski inženir v Varšavi na Poljskem. Imel je brata Claudea, ki je bil starejši od njega šest let.

Njegovi starši so se srečali v Parizu, kjer sta se zaljubila in poročila leta 1919. Dve leti potem, ko se je rodil Rene, se je družina Goscinny odločila preseliti v Argentino, v Buenos Aires, zaradi očetove službe.

Rene je v Buenos Airesu preživel srečno otroštvo in tam se je šolal na francoskih šolah. V šoli je bil glavni zabavljač celotnega razreda, s čimer je verjetno želel skriti svojo sramežljivost. Zelo zgodaj je začel risati in to teme iz zgodb, ki jih je rad bra.

V decembru leta 1943 je izgubil očeta, pri 17 letih, samo leto potem, ko je maturiral. Smrt očeta ga je prisilila, da je takoj poiskal delo in se je že naslednje leto zaposlil, kot pomočnik računovodje v tovarni gum. Naslednje leto je dobil odpoved in se zaposlil v eni oglaševalni agenciji, kot mladi ilustrator.

Leta 1945 se je z mamo preselil v New York, kjer sta se srečala z njenim bratom Borisom. Da bi pobegnil pred sodelovanjem v ameriški vojski, se je Rene preselil v Pariz, kjer je leta 1946 služil vojni rok v francoski vojski. V vojski je postal cenjen ilustrator in je delal ilustracije ter plakate za francosko vojsko.

Leta 1947 se je vrnil v New York, kjer se je soočil s težkimi življenjskimi pogoji. Nastopilo je težko obdobje v njegovem življenju, bil je brez dela, sam in ni imel denarja. Toda naslednje leto se je zaposlil v enem manjšem studiu, kjer je delal z novimi prijatelji Willom Elderom, Jackom Davisom in Harveyem Kurtzmanom. Potem je postal direkotr umetnosti pri založbi Kunen. Na tem mestu je napisal štiri knjige za otroke. V tem času je srečal avtorje serije Lucy Luke in za omenjeno serijo je začel pisati leta 1955 pa vse do smrti.

Kmalu se je preselil znova v Pariz, kjer je leta 1951 delal v eni manjši agenciji. Leta 1955 je bil soustanovitelj sindikata. Ukvarjal se je z izdelavo ilustracij za tovarne. Leta 1956 je začel sodelovati z “Trintin” revijo.

Leta 1959 je sindikat začel sodelovati z revijo “Pilot” in Rene je postal eden od najboljših pisateljev za omenjeno revijo. V reviji je prvič predstavil tudi svoj lik Asterixa, ki je postal hit.

Poročil se je leta 1967 z Gilberte Pollaro-Millo in leta 1968 se mu je rodila hčer Anne Goscinny, ki je prav tako postala pisateljica.

Umrl je v 51 letu starosti, 5. novembra 1977 zaradi srčnega infarkta v času rustinskega stres testa pri zdravniku. Pokopan je v Nici na židovskem pokopališču.