Namišljeni bolnik

Namišljeni bolnik obnova

Aragan ima ženo in dve hčerki iz prvega zakona. Angelika je dovolj stara za poroko in je že našla svojega fanta, za katerega oče ne ve. Naenkrat jo oče pokliče in ji pove, da ji je našel soproga. Ona se je razveselila, ker je mislila, da je to njena ljubezen, vendar nista mislila na isto osebo.

Aragan, ki misli, da je zelo bolan, jo želi poročiti z sinom zdravnika, ki študira medicino, da bi lahko imeli v družini zdravnik, ki bi za njih stalno skrbel. Beline, Araganova ženi želi da se Angeliko pošlje v samostan, vendar uboga moža. Aragan misleč, da mu smrtna ura bije, sestavi oporoko. Aragan želi prepisati vse imetje na ženo, vendar mu zakon to onemogoča.

Služkinja Toinette je na Angelikini strani in pripravljena ji je pomagati in gre povedat Cleanteju (Angelikini veliki ljubezni), da jo Aragan misli poročiti. Cleante nastopi, kot namestnik učitelja petja, da bi bila lahko z Angeliko skupaj. Aragan ničesar ne sumi, ter pokliče bodočega zeta in njegovega očeta na večerjo. Pogovarjajo se o Aragonovi neobičajni bolezni in načinih zdravljenja.

Aragan ne želi več slišati za svojo hčerko po škandalu, ki ga je naredila pred zdravnikom in zavrnila moškega, katerega ji je oče namenil. Tu zopet vidimo namišljeno bolezen Aragana, ko ga je služkinja opozorila, da s sabo vzame palico, ker brez nje ne more hoditi. Beralde začne sumljati v svojega brat, da on ni bolan in da je medicina znanosti za naivne.

Beralde Araganu govori, češ da ga žena izkorišča in hčer popolno ljubi in jo zato ne sme poslati v samostan. Aragon dvomi, vendar pristane na test. Beralde se skrije, Aragon pa je legel na kavč in se pretvarja, da je mrtev. Toinette takrat pove Beline, da ji je soprog umrl. Beline pride v sobo, da se prepriča o tem in si na glas govori, da mora čimprej vzeti ves denar in menice, ker se je končno rešila moža. Aragan se dvigne in vpije na Beline, dokler ne odide.

Isto so storili, da testirajo Angeliko. Ona je jokala, hlipala in edina skrb ji je bila, da je oče umrl, ko je bil jezen na njo; bila je popolnoma neutolažljiva. Celo zavrnila je Cleantea in se odločila za vstop v samostan, po očetovi zadnji želji. Ko Aragon to sliši objame in poljubi svojo hčer, vse srečen, ker je spoznal njeno pravo naravo.

Strinjal se je, da Angelika in Cleante poročita, pod pogojem, da Cleante postane zdravnik, da bi lahko skrbel za Aragana. Beralde zbere svoje prijatelje, ki omogočajo posebno srečanje, da bi Aragana razglasili za zdravnika, da bi se lahko pozdravil. Aragan brez kakršne koli muke in dvomov prestane vse teste in postane zdravnik. Ampak on ni vedel, da je vse to samo predstava, da bi Beralde prepričal svojega brata, da je zdravnik in da bi sebe pozdravil.

Avtor: Jean Baptiste Poqelin Moliere

Opomba o avtorju

Jean-Baptiste Poquelin poznan kot Molière (Pariz, 15. januarja 1622 – Pariz, 17. februarja 1673), francosti scenarist, književnik in eden od velikih humorističnih satir. Sam je sebe imenoval Moliere, kot psevdonim.

Rojen je v družini bogatega kraljevega tapetarja, končal je pravo, vendar se je odrekel pravni karieri in postal igralec. V Parizu je zasnoval gledališko skupino L’Illustre Theatre (Znamenito gledališče) za katerega je revidiral italijanske komedije in s katerim je 12 let taval obiskati province.

V začetku piše farse, vendar prve komedije so v stihih. Napisal je niz del v prozi in stihu. Bil je predstavnik klasicizma. Norčeval se je iz takratne družbe, razrednega vpliva, pokvarjenosti aristokracije in pohlepu meščanstva in ni se bal obsojanja hinavskih katoliških duhovnikov.

Moliere je razvil italijansko komedijo spletk v socialno komedijo in komedijo običaja s tragikomičnim ozadjem v katerem velikost komičnega doseže dimenzija tragičnega. Leta 1660 je prevzel kraljevo gledališče v Parizu. Ob njem opazimo učinek komedije ERUDITE in komedije DEL ARTE, učinek antike rimskega dramatika (Plavta).