Roman je napisan, kot spomenik Cankarjevi materi. V romanu je nekaj elementov težko razumljivih. Prične se v noči, pri Franckini družini, ki je bila brez očeta in z dvema hčerama. Franckina sestra Nežka, je popolno nasprotje Francke.
Na klancu obnova
Namreč vedno je lepo oblečena, sita, mati ji nakloni le najboljše stvari in najlepše besede, morda zato, ker je najmlajša. Nežka skoraj nikoli ne uboga svoje matere in vse graje, ki bi morale leteti nanjo, letijo na Francko. Pisatelj nam opiše Francko, kot »črno ovco« v družini.
Pisatelj nam začne pripovedovati zgodbo večer pred tem, ko Francka namerava oditi s sosedi na romarsko Goro. Naslednje jutro sosed Kovač ne čaka Francke, čeprav so se dogovorili, da gre z njim, saj ima na vozu prostor še za eno osebo. Francka vsa prestrašena začne teči za njim in ustavi ji šele po nekaj kilometrih. Ko prispejo na sejem, Francka razmišlja, kaj bi lahko prinesla materi in sestri, čeprav grdo ravnata z njo. In tudi sedaj se ne zabava, čeprav bi se lahko v teh redkih trenutkih.
V drugem poglavju Francka s 14 leti odide služit v gostilno, pri skopi gospe Mariševki. Po dveh letih na nekem večernem sprehodu sreča nekega umetnika. Umetnik ji začne dvoriti in pripoveduje ji o nekdanji ljubezni Fanny. Čez čas začne tudi njo tako klicati. Francka se kmalu zatem vrne nazaj k materi, kar je posledica strahu in bega pred tem človekom, ki jo v nekem trenutku občuduje, v nekem pa zaničuje.
Začne služiti drugje in zopet ji nekega večera začne dvoriti nek vaščan, krojač Tone Mihov. Francki se zdi to nekoliko kmečko, a ji vendarle ugaja. Osvoji njeno srce z lepimi besedami. Poročita se spomladi, a ravno na dan svadbe, se začnejo težave za Mihova. V vas namreč pride nov krojač, ki z nižjo ceno na trgu prevzame skoraj vse stranke Mihovu. Prevzame pa mu tudi govor, ki je vsako leto na vaški veselici. Tako Tone začne vsak dan bolj propadati in na koncu ima komaj za preživetje. Situacija se malo popravi, ko se Tonetu in Francki rodi prvi otrok.
Vendar tudi ta trenutek ne traja dolgo, zato zbežijo pred vsemi težavami, na revnejši del mesta, na klanec. Tu začnejo bitko za preživetje in bitko z revščino. Rešitev za vse težave, Tone najde v alkohol, in to ga počasi vodi v gotov konec.
Francka je v tem času obiskovala svojo mater, še posebno zaradi denarja. Materin odnos do Francke je bil vedno preveč vzvišen, zadiraški in neusmiljen in sedaj prvič zvemo, zakaj je bilo tako. Namreč Francka je bila nezakonska hči, katero je oče zapustil, takoj po njenem rojstvu. Mama je zato vso jezo spravljala na Francko.
Vendar se tudi ta odnos spremeni. Nežka, ki je tudi obiskovala svojo mater, se je do nje obnašala zelo gosposko in nespoštljivo, kar mater hudo prizadane in zaradi tega začne na Francko drugače gledati. Končno vidi ljubezen obeh hčera, Francko pa začne spoštovati.
Nato se Franckina mama preseli k njim, a kjub temu se življenje na klancu ni kaj dosti spremenilo. Mihov je vztrajno zavračal pomoč novega krojača in ves pijan se je dostikrat spravljal na Francko. A kmalu ima takega življenja dosti in odide v svet, Francko in ostale pa zapusti v revščini in nikoli ga več ne vidijo.
Očetov karakter pa se oprime tudi njegovega najtarejšega sina, ki je že v mladih letih odšel delat v svet. Malo boljše je bilo z drugim sinom, Lojzetom, ki je bil zelo dober učenec v šoli in zato ga dajo bogati meščani šolat v Ljubljano. Obljubljali so mu, da bodo zelo dobro poskrbeli za Lojzeta, in te obljube so bile že kar malo preveč velikodušne. Kmalu umre Franckin mama in za seboj pusti en goldinar, v bajti pa ostaneta samo še Francka in njena hči.
Potem se pri Lojzetu pojavijo težave, ker začne svoje šolanje izkoriščati in se mu ne da več učiti. Vaški bogataši pa nočejo več skrbeti za njega. Francka je tudi komaj preživljala družino, iz doma pa odide tudi hči Francka, da bi služila.
Lojze se materi ni nič oglašal, zato ga odide obiskat v Ljubljano, vendar ga tudi tam ne najde, izgine in ostane jo pusti v velikih skrbeh. A vendarle se izpolnijo čevljarjeve besede, ki pravi, da se bodo vrnili na klanec umirat. Prvi se vrne Tone, ki umre dan zatem. Nato se vrne tudi Francka, ki odide v Ljubljano vsa slabotna in je potem nikoli več ne vidijo.
Vrne se tudi Lojze in kmalu po njegovem prihodu umre tudi mama. Pred smrtjo je bila vesela, da je še zadnjič videla Lojzeta in zaspi žalostna za večno, ker ni zraven nje še ostalih dveh otrok. Usode Lojzeta ne izvemo.
Vrsta dela: roman
Kraj dogajanja: okolica Ljubljane
Liki: Francka, Nežka, Tone Mihov, Franckina mati, čevljar, krojač, Tone, Lojze, mlajša Francka, Mariševka
Avtor: Ivan Cankar
Opomba o avtorju
Ivan Cankar je bil slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki v Avstro-Ogrski, na Klancu, kot eden izmed dvanajstih otrok. Po končnani osnovni šoli na Vrhniki, je odšel na ljubljansko realko. Tu se je pridružil dijaškemu društu Zadruga, kjer je navezal stik s pisatelji Murnom, Kettejem in Župančičem. Prve pesmi je napisal že v dijaških letih.
Po maturi je odšel na Dunaj, študirat tehniko, a se je kmalu prepisal na slavistiko. Po študiju se je preselil v Sarajevo, vendar je kmalu dokončno prišel živet nazaj v Ljubljano.
Kmalu je po daljši bolezni umrl v deželni bolnici v Ljubljani 11. decembra 1918. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v Grobnici Moderne, kjer so poleg njega pokopani še Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič, ki so bili vsi skupaj predstavniki slovenske moderne.
Pisateljeva prva pesniška zbirka je bila Erotika, s katero se je uvrstil v začetek slovenske moderne. V zbirko je zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade in romance. Kmalu pa je pesništvo opustil in posvetil se je prozi in dramatiki. Pod vplivom romantike, naturalizma, dekadence, simbolizma in impresionizma, je pisal povesti, novele romane, črtice in dramska besedila.
Njegova najbolj znana dela so: Na klancu (1903), Hlapec Jernej in njegova pravica (1907), Hlapci (1910), Za narodov blagor (1901), Kralj na Betajnovi (1902), Kurent (1909), Novo življenje (1908), Martin Kačur (1905).
Dodaj odgovor