Z branjem pravljic vstopimo v svet čarovnije in nerealnih dogodivščin, katerim sledijo glavne osebe. V tej pravljici je v središču zgodbe ljubezen med dvema mladima. Zlobna čarovnica želi preprečiti njuno srečo, toda pri tem ne uspe.
Motovilka je pravljica o ljubezni med mladim kraljevičem in deklico z dolgimi zlatolasimi lasmi, ki je premagala vse zlobne namene čarovnice. Bila sta vztrajna pri svojih namenih, da bi bila znova srečno skupaj in na poti do sreče, jima je bila čarovnica največja ovira.
Minila so leta in njuna ljubezen je bila močnejša od vseh. Zlobna čarovnica ju je skušala ločiti na vse načine, toda v tem ni uspela. Čeprav sta bila dolgo let ločena, je kraljevič našel ljubljeno Motovilko in nikoli več se ni ločil od nje. Ljubezen je še vedno najmočnejša od vseh zlobnih sil.
Vrsta dela: pravljica
Mesto nastanka: stolp
Motovilka obnova
Nekoč je živel mlad par, ki je nestrpno pričakoval rojstvo otroka. Živela sta v čudoviti hiši, v bližini bogatega vrta, v katerem je raslo različno sadje in zelenjava. Žena je pogosto skozi okno opazovala vrt in dihala za sočnim, zelenim in mladim motovilcem. Včasih je rada spomnila moža, da on ne razume, kaj pomeni biti nosečnica in naj ji prinese ta sočni motovilec.
Lastnica tega vrta je zlobna čarovnica, zato je ni upal vprašati, če lahko za svojo ženo nabere sveži motovilec. Da se ne bi potreboal soočiti s čarovnico, se je odločil, da ukrade motovilec iz njenega vrta, toda takoj, ko je vstopil v vrt, je zaslišal visok glas pritoževanja. To je bila zlobna čarovnica, ki ga je ulovila pri kraji njenega motovilca. Vpila je na njega in ga vprašala, kako si drzne krasti v njenem vrtu. Postavil se je pred njo na kolena in jo prosil, da naj se ga usmili, ker je ukradel malo motovilca za svojo nosečo ženo.
Čarovnica je bila toliko zlobna, da je od njega zahtevala proti uslugo za tega nekaj malega motovilca, ki ga je nabral noseči ženi. Rekla mu je, da ji bo dal svojega prvega rojenega otroka, saj ga v nasprotnem spremenila v svinjo. Mož je začutil, da nima izbire in se strinjal z zahtevo čarovnice.
Žena je kmalu rodila in ko je majhna deklica prišla na svet, jo je zlobna čarovnica ukradla in odpeljala v neznano. Dala ji je ime Motovilka.
Dnevi so minevali in deklica z imenom Motovilka je zrasla v pravo lepotico z dolgimi zlatolasimi lasmi. Nihče ni vedel, kaj se je z njo zgodilo po ugrabitvi, ker jo je čarovnica dala v visok stolp v globok gozd. Nihče ni mogel priti do sobe na vrhu stolpa, kjer je bila Motovilka, ker ni bilo stopnic. Z vrha je bilo videti le majhno okno in tam je bila lepa deklica. Vsak dan jo je čarovnica obiskovala tako, da ko je stala pred stolpom in jo poklicala naj spusti svoje dolge zlate lase.
Čas je mineval in Motovilka je poznala samo zlobno čarovnico. Drugih ljudi ni nikoli videla v življenju. Ker je rada prepevala vsak dan, je kraljevič, ki je nekega dne šel tam mimo, zaslišal njen čudovit glas. Najprej se je skril v bližnji grm, da bi užival v pesmi in nato se je pred stolpom prikazala zlobna čarovnica, ki je poklicala Motovilko naj spusti svoje lase, da bi ona lahko splezala v njeno sobo.
Kraljevič je pomislil, da bi lahko naredil isto stvar, ki jo je storila čarovnica, zato je poklical Motovilko na isti način. Splezal je do njene sobe in ko ga je Motovilka zagledala, se je prestrašila. Do zdaj je spoznala samo zlobno čarovnico, toda zdaj se je pred njo prikazal lepi kraljevič. Pomirila se je, ko ji je pojasnil, da naj je ne bo strah njega in kmalu sta se zaljubila.
Nekaj časa sta se na skrivaj videvala, ker nista želela, da zlobna čarovnica izve za njuno druženje. Čarovnica je dalje vsakega jutr prihajala v stolp in ni opazila ničesar čudnega v Motovilkinem obnašanju. Toda nekega jutra, ko je plezala v njeno sobo, ji je Motovilka rekla, da je veliko težja od kraljeviča in jo je komaj uspela dvigniti.
Čarovnica se je razjezila in zavpila na Motovilko. Rekla ji je, da je nehvaležen otrok, ker jo čuva pred zunanjim svetom za njeno dobro in ona ji tako vrača. Čarovnica je vzela škarje v roke, trdno prijela za zlate lase Motovilke in v enem rezu jih je odrezala. Dolgi lasje so bili na tleh majhne sobe in s tem dejanjem je Motovilka obsodila na doživljenjsko samotno življenje v stolp sredi gostega gozda. Motovilka je bila najbolj osamljena oseba na svetu.
Toda čarovnica se ni maščevala samo Motovilki. Odločila se je maščevati tudi zaljubljenemu kraljeviču. Čakala ga je, da se prikaže pred stolpom in da pokliče Motovilko. Takoj, ko je zaslišala njegov glas, je vrgla odrezane lase in on je splezal v sobo. Ko mu je uspelo priti je pred njim stala zlobna čarovnica. Prestrašil se je, ker je bila toliko grda in ona je spustila iz rok dolge zlate lase, ki jih je prej odrezala. Mladenič je pahnil navzdol po stolpu in padel na bodičast grm, ter oslepel. Tako je tudi on postal žalosten in nesrečen kraljevič.
Slep in nesrečen je iskal po svetu svojo Motovilko. Hodil je od mesta do mesta, pogledal v vsako vas, toda Motovilke ni bilo nikjer. Mimogrede se je hranil z jagodami in pil vodo iz potoka. Njegova nesreča je bila iz dneva v dan vse večja, ker je neprestano razmišljal o lepi Motovilki in njenem čudovitem glasu.
Kraljevič je hodil nekaj let, vse dokler ni prišel do gostega gozda in se usedel pod drevo, da se spočije ter glasno zajokal. Tu je nekoč živela njegova Motovilka, toda on je bil že na robu moči in je mislil, da je najboljše, če jo preneha iskati. Takoj, ko je to pomislil, je zaslišal znan glas in čudovito petje. To je bila Motovilka.
Zbral je zadnje moči in odšel proti temu čudovitemu glasu. Pri tem se je zaletaval od drevesa do drevesa, se spotikal ob kamne in zapenjal na bodičast grm, medtem ko je klical svojo Motovilko.
Uspelo mu je priti do nje in ko ga je zagledala, je pohitela k njemu v objem. To je bila prav ljubezen. Motovilka je zajokala in njeni dve solzi, sta kapnili v njegove oči in zgodil se je čudež. Kraljevič je spet videl.
Odšla sta proti njegovemu dvorcu, kjer sta se na koncu poročila in imela veliko otrok. Zelo sta se ljubila in skupaj sta uživala do konca življenja. In čarovnica? Komu mar še za njo, ko je bil pa mlad par tako srečen.
Osebe: Motovilka, čarovnica, kraljevič
Opis oseb
Motovilka – mlada deklica obsojena na življenje v stolpu. Zlobna čarovnica ji ni dovolila izhodov, zaradi tega je celotno življenje poznala samo njo. Ko se je nekega dne prikazal mlad kraljevič na dnu stolpa, jo je presenetil s svojim obiskom. Takoj se je zaljubila, toda zlobna čarovnica jo je grajala. Odrezala ji je lase in jo želela imeti do konca življenja v stolpu. Na srečo je Motovilka uspela pobegniti iz stolpa in znova srečala mladega kraljeviča, ki je zaradi čarovnice oslepel. Njuna ljubezen je bila močnejša od vsega, Motovilka je s svojimi solzami pomagala kraljeviču, da je znova videl in živela sta srečno do konca življenja.
Čarovnica – zlobna starka, ki je vzela vid mlademu kraljeviču. Zaprla je Motovilko v stolp in ni ji dovolila, da vidi zunanji svet. Ko sta se kraljevič in Motovilka uspela znova najti, nihče ni več spraševal po zlobni čarovnici, ker je njuna ljubezen bila večja od njene zlobe.
Kraljevi – lep mlad mladenič, zaljubljen od prvega dne v Motovilko, ko je zaslišal njeno petje. V svojem namenu, da jo spozna, se mu je zgodila nesreča. Zlobna čarovnica ga je pahnila z visokega stolpa, ko je želel splezati do Motovilkine sobe. Kasneje se je podal v iskanje za svojo ljubljeno, čeprav je bil slep, ni odnehal. Hodil je po svetu vse dokler ni znova zaslišal njenega petja in jo našel tako, da je sledil glasu iz daljave.
Opomba o avtorju
Jacob Grimm (1785 – 1863) je bil znan filolog in lingvist in brat Wilhelm (1786 – 1859) germanist. Oba sta se ukvarjala z lingvistiko in filologijo.
Jacob je objavil nemško slovnico in v sodelovanju z bratom je natisnil nemški slovar. Oba brata sta študirala pravo v mestu Marburgu in v času študija sta bila aktivna v kritiziranju kralja Ernesta Augusta I, zaradi česar ju izženejo iz univerze.
Brata Grimm sta slavo pridobila z zbiranjem nemških ljudskih in otroških pravljic. Ko sta vse zbrala, sta jih obdelala, po katerem je končni slog in jezično različico pravljic dal pravzaprav Wilhelm.
Njune pravljice so znane po tem, ker v njih ni veliko grobosti, ni veliko moraliziranja. Zgodbe so svetle, polne ljudske modrosti in znanja življenja.
Prvo zbirko ljudskih pripovedk so objavili leta 1812. Zbirka je vsebovala samo 86 zgodb in ponovna objava v naslednjih 40 letih, se je to število povečalo na več kot 200. Med njimi so: Rdeča kapica, Janko in Metka, Trnuljčica, Sneguljčica, Palček,…
Dodaj odgovor