Zgodba se odvija v realni in natačno opisani Moskvi v tridesetih letih, med čisto vsakdanjimi ljudmi. Pripoveduje o umetniku, ki piše roman o Ješuji in Pilatu. Zgodba nas kasneje prenese v povsem drugačno okolje, v antični Jeršalaim.
Glavna tema romana je nasprotje med umetnostjo in stvarnostjo, moralna misel pa je prepletena z grotesknimi in poetičnimi prvinami. Roman obseže glavna vprašanja našega časa, predvsem taka, ki so navzoča v vseh zgodovinskih časih.
Mojster in Margareta obnova
Roman prične s citatom »Pa kaj! Povej, kdo si! Samo en del moči, ki dobro vekomaj iz zla rodi.«
Zgodba se začne, ko se dva moža sprehajata ob Partriarhijskih ribnikih, v Moskvi. Celotna zgodba traja 30 let. Oba moža sta bila pesnika, eden je bil Mihael Aleksandrovič Berlioz in drugi Ivan Nikolajevič Ponirev, kateri je pisal pod psevdonimom Brezdomni. Odideta na tržnico, saj ju od velike vročine daje žeja. Tam razgljabljata o veri in neveri, in kasneje se jima v pogovoru pridruži še nek neznanec.
Predstavil se je, kot profesor, vendar sta sumila, da je vohun. Pove jima, da se ukvarja s črno magijo in poliglotijo, ter da je bil povabljen, da razreši pristne rokopise, s čimer bi dokazal, da je Jezus obstajal.
V resnici pa je bil profesor knez teme Woland, za kar bi danes lahko rekli, da je moderniziran in intelektualiziran satan, ki dobro poznava ljudi in njihove pregrehe. Prišel je z namenom, da kaznuje poniglavce in sebičneže, vendar ne prehudo. Sicer ni tak, da bi ljudi vodil v pregrehe, ampak je samo navidezno navzoč. Prišel je v spremstvu viteza Azazela, glumaško predrznim Korovjem in govorečim mačkom Behemotom.
V pogovoru Woland omeni, da je deklica z imenom Anuška razlila sončnično olje, vendar to pesnika ni zanimalo, zato ga vprašata, če je bil kdaj zaprt v kakšni psihiatrični bolnišnici. Berlioz Wolanda tudi vpraša, kje ima namen stanovati in odgovori mu, da pri njemu.
Vendar Berliozu to ni bilo prav nič všeč in mu reče, da mu pri njemu ne bo udobno, nakar mu Woland še omeni za strica, ki je v Kijevu. Vse se mu je zdelo tako čudno, da Berlioz na koncu sklene, da Wolanda prijavi na urad za tujce. Brezdomni se nato izgovori, da se mu mudi na nek sestanek, Berlioz pa hitro odhiti k telefonu, da bi poklical na urad. A zgodi se nesreča, namreč spodrsne mu na sončničnem olju, o katerem je maloprej govoril Woland, in pade pod tramvaj.
Berlioz je umrl in Brezdomni postane zelo obupan in depresiven, ker je ostal brez prijatelja. Zato ga zaprejo v umobolnico, kjer nekega večera spozna moškega in mu pove svojo zgodbo. Kasneje izve, da gre za moškega, ki je Mojster in je bil umetnik, ter je pisal roman o Ješuji in Pilatu. Ker je z romanom doživel hude napade uradne kritike, mu je onemogočilo, da bi roman tudi objavil. Zapadel je v norost in pristal v umobolnici. Povedal mu je tudi za njegovo ljubezen med Margareto, s katero sta si bila zelo blizu in je postala njegova skrivna žena.
V tem času nato Woland s svojim spremstvom nastopi v moskovskem gledališču, kjer se predstavi, kot zamejski artist. Uprizori predstavo črne magije, vendar se kasneje izkaže, da je bila goljufija.
Nato po smrti Berlioza v Mosko pripotuje njegov stric Maksimiljam Andrejevič Poplavski, da bi podedoval njegovo stanovanje. Vendar ga čaka presenečenje, v stanovanju naleti na mačka, kateri mu zagrozi, da stanovanja ne sme podedovati. Govorečega mačka se Poplavski tako ustraši, da nemudoma sede za vlak nazaj v Kijev.
Margareta Nikolajeva, ki nastopi v 19. poglavju in je poročena z zelo znanim specialistom, ki ji nič ne manjka, je še vedno zaljubljena v Mojstra. Nataša njena pomočnica ji pove za čudne stvari, katere se dogajajo v mestu, vendar ji ne verjame. Ko pa nekega dne ugotovi, da so v mestu sovražniki Mojstra, sprejme povabilo Wolanda na Satanov ples, na katerem odigra vlogo gostiteljice. Ko iz plesa odide še zadnji gost, postane ton romana šele resen.
Takrat se ob Wolandu zberejo vsi protagonisti in reši Mojstra, vendar le tako, da v resničnem življenju ni mesta zanj. V pravljičnem domovanju mu podeli zaslužen mir, kjer pa bo lahko tudi živel z Margareto in ustvarjal. Woland je s tem dokazal, ko je nagradil Mojstrovo požrtvovalno službo umetnosti in Margaretino veliko ljubezen. Mojster se odpravi, a še prej se poslovi od svojega prijatelja Brezdomnega, in nato skupaj z Wolandom odideta. Woland se ni nikoli več vrnil.
Minilo je veliko časa, preden so se govorice po mestu o nenavadnih dogodkih umirile. V mestu pa so ostale tudi žrtve in sicer po odhodu Wolanda, so to bile vse črne mačke, ki so bile na videz podobne Wolandemu mačku Bohemotu.
Vrsta dela: groteska
Kraj dogajanja: Moskva
Čas dogajanja: 20. stoletje
Liki: Woland, Margareta, Mojster, Brezdomni
Avtor: Mihail Afanasjevič Bulgakov
Opomba o avtorju
Mihail Afanasjevič Bulgakov, ruski pisatelj, dramatik in prevajalec, se je rodil 3. Maja 1891 v Kijevu, kot sin profesorja kijevske teološke akademije.
Leta 1909 je končal srednjo solo, in leta 1913 je imel prvo zakonsko zvezo s Tatjano Lappo. Študiral je medicinsko fakulteto v Kijevu in po študiju je bil podeželski zdravnik v rajonu Smolenska.
Leta 1918 se vrne v Kijev, kjer se začne ukvarjati s književnostjo in opusti zdravniški poklic. Preseli se v Moskvo, kjer je živel do smrti. Vključil se je med mlade pisatelje. Njegova dela so bila večkrat prepovedana in v času njegovega življenja nekatera sploh niso mogla biti izdana, zaradi nevolje oblastnikov in kritik. Preživljal se je tudi z delom pri gledališču.
Leta 1939 je hudo zbolel in 10. Marca 1940 umre v še ne 50 letu starosti, v Moskvi. Napisal je vrsto pripovednih in dramskih del, s katerimi se je uvrstil med največje satirike ruske književnosti 20. stoletja. Njegova najbolj znana dela so: Življenje gospoda Moliera, Mojster in Margareta, Usodna jajca, Pasje srce, Beg, Škrlatni otok, Poslednji dnevi.
Dodaj odgovor