Mladost na stopnicah

Mladost na stopnicah obnova

V zgodbi nastopa glavni junak Ciril, ki se mu nekega lepega jesenskega jutra izpolni želja še iz otroških let. Ravno je sedel za volanom nekega avtomobila, namreč delal je v avtomehanični delavnici in njegov sodelavec Zevnik, ga je učil voziti avto. In ker se je zelo hitro učil, mu je pustil, da je sedel za volan in peljal.

Ker mu je srce zelo razbijalo, je vozil nenavadno in Zevnik ga je kritiziral, kako vozi. Rekel mu je, da mora voziti počasi in strpno, ter kar je najbolj pomembno, da je z mislimi na cesti.

Nekega dne pa sta se odpeljala k Zevniku domov in med potjo mu je Ciril povedal, da je prej delal na neki črpalki, kjer je zaslužil zelo malo, včasih pa plačila sploh ni dobil. Zevnik pa mu je na to odgovoril, da na črpalki ni denarja, le če si avtomehanik ga imaš.

Ko sta prispela k Zevniku, sta opazila, da je ena guma prazna in Zevnik je iz svojega avta prinesel rezervno, ki pa je bila na številnih mestih že zakrpana. Dal jo je na kolo, a ga je Ciril opozoril, da ne dela prav, Zevnik pa ga je utišal z besedami, da itak ne bo noben opazil.

Tako sta se z drugo gumo odpeljala nazaj v delavnico in Ciril je nato odšel domov. Pred vhodom je srečal mamo in ko se je najedel, ji je govoril o tem, kaj vse je doživel prvi dan. Pohvalil se je tudi, da je vozil avto, a mama nad tem ni bila navdušena.

Vedno mu je namreč govorila, da če bi hodil v šolo, bi imel zdaj pravi poklic. Ni je poslušal, ker so mu po glavi hodile le misli o avtomobilih. Rekel je še, da bo jutri odšel k Zevniku, kjer bo popravil stari avto in katerega bo lahko tudi sam vozil. Nato ga je mama povprašala o Zevniku in Ciril je o njem govoril same lepe stvari.

Naslednji dan je v delavnico prišel lastnik po svoj avto. Vsakemu je dal nekaj denarja, a ga Ciril ni hotel vzeti, zato Zevnik vzame še njegovega. Odpravil se je domov lačen, kot vedno, ter materi obljubi, da ji bo kupil strojček za šivanje.

Mama ga spomni na to, da bi se lahko vozil s kolesom, a so mu ga cariniki vzeli na meji, ker je hotel z njim čez. Mamo prosi, če bi lahko ona govorila s carinikom, da mu vrnejo kolo. To tudi stori in Ciril dobi nazaj kolo, skupaj z suknjo, v katerem je imel skrit denar.

Ciril pa je bil tudi dober nogometaš, zato je na tekaški progi treniral atletiko, kjer je spoznal nove prijatelje in z njimi treniral. Zaradi tega se je sprl s prejšnjimi prijatelji in čez čas so si kupili avto, vendar Cirila niso vzeli zraven. Užaljen je odšel in na poti srečal Gino, s katero sta se nenadoma odpravila v kino. Med potjo iz kina sta srečala Cirilovo staro prijateljico Katjo, ki se je nato sprla z Gino.

Naslednji dan Zevnik povabi Cirila in Gino na izletno vožnjo z avtom. Ciril se tega izleta ni mogel udeležiti, ker je imel prvi javni miting. Na mitingu Ciril ni bil zadovoljen z rezultatom, ker se je uvrstil na drugo mesto in ne na prvo, kot si je želel.

Prišel je vikend in Ciril ter Gina sta se odpravila na izlet. Ustavila sta se v kraju Begunje, kjer je odšel Ciril pogledal očetovo celico, v kateri je pisalo F. Ogrin – Ne pozabi sinko. Vrnil se je zelo žalosten, saj je njegov oče umrl med drugo svetovno vojno. Nato sta se odpravila proti domu in vrnila avto v delavnico. Doma je materi povedal kje je bil in oba sta bila zelo žalostna, saj oba pogrešata očeta.

Naslednjega dne so v delavnici potrebovali službeni avto in opazili so, da se je nekdo vozil z njim. Obtoženi so bili vsi, razen Cirila. Nato so nekega dne dobili v delavnico razbit avto. Popravila sta ga Zevnik in Ciril, Zevnik pa je z njega pobral vse dobre dele in jih skril v svoj avto.

Nastopil je čas praznikov in Ciril ponovno vzame avto iz delavnice, ter se z Gino odpravita na morje. Med potjo pa se jima pokvari avto in ta avto, so zjutraj potrebovali v delavnici. Zato Ciril prizna krivdo, vendar ne izgubi službe. Potem so vsi morali oditi na sodišče za nek postopek in znova so bili vsi obsojeni, razen Cirila.

Ko sta z mamo prišla domov, pa sta zagledala obvestilo, da se morata izseliti v drugo stanovanje. Medtem pa je trener Irenez pozval vse atlete na trening, saj naj bi odšli na prvenstvo v Nemčijo, kamor nato Ciril vzame tudi svojo mater. Tam obiščeta očetovo celico.

Naslednji dan pa je sledila tekma in na tribuni je zanj navijala mama. Ko so bili vsi na štartni črti, se je Ciril spomnil maminih besed, da naj bo močan, kot njegov oče. Zaslišal je strel, ki je oznanil pričetek tekme. Sprva Ciril ni začel dobro, a je na koncu pospešil in tako prvi prišel na cilj. Oba sta bila zelo vesela zmage. Mama je bila nanj ponosna, Cirilu pa se je izpolnila želja.

Vrsta dela: mladinski roman

Liki: Ciril, Gina, Zevnik, Cirilova mama

Avtor: Anton Ingolič

Opomba o avtorju

Anton Ingolič je bil slovenski pisatelj, profesor in urednik. Rodil se je 5. januarja 1907, v Spodnji Polskavi, v Slovenski Bistrici, v obrtno kmečki družini. Oče je bil mizar, mama pa šivilja. Rodil se je v družini, kot eden izmed šestnajstih otrok, a jih je le pet preživelo.

Prevzel naj bi družinsko obrt, a je bilo njegovo veselje do knjig močnejše. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in nadaljeval na gimnaziji v Mariboru. Po končani maturi je odšel študirat v Pariz, da postane novinar.

Vendar je pristal na Sorboni in se izučil za učitelja francoskega jezika. Jeseni leta 1928 se je vpisal na ljubljansko Univerzo na romanistiko in slovenščino.

Med študijem se je oženil in po poroki sta se preselila v Slovenske gorice, kjer sta se jima rodila dva otroka. Leta 1931 je diplomiral, a ni našel zaposlitve, zato se je ukvarjal s pisateljevanjem.

Prvo službo pa je dobil, kot profesor slovenščine in francoščine na Ptujski gimnaziji. Kot učitelj pa se je upokojil leta 1965. Umrl je v Ljubljani 11. marca 1992, pokopan pa na Zgornji Polskavi.

Njegova najbolj znana dela so: Človek na meji (1952), Črni labirinti (1960), Obračun (1982), Mlada leta (1935), Črni kurent (1993), Mejnik (1950), Gimnazijka (1967), Tajno društvo PGC (1961).