Medeja

Medeja obnova

Medeja je najbolj priljubljena tragedija pesnika Evripida. V njej je glavna tematika ljubezen in moralna vprašanja v zakonu. Nastala je na temelju mita o Medeji in Jazonu. Medeja je čarovnica, ki je rešila Jazonovo življenje.

Zaljubila sta se in skupaj pobegnila v Korint, kjer sta našla zatočišče in Medeja rodi dva sina. V Korintu je Jazon spoznal Glauko, hčerko korintskega kralja Kreonta, ter ponudi se mu možnost, da se poroči z njo. Medeja je postala obupana, bila je izdana iz strani človeka za katerega je dala življenje in odšla v izgnanstvo.

V prologu dela dojilja Medejine otroke opisuje v katerem se stanovanju nahaja tudi sama Medeja. Ker je prevarana se začne neobičajno obnašati do lastnih otrok in dojilja jo opozori, da bi lahko predstavljala nevarnost za njih. Medeja preklinja Jazona in njegove sinove.

Zbor korintskih žen prosi Medejo, da se umiri in ne naredi ničesar, kar bi kasneje lahko obžalovala ampak je prepričana in željna maščevanja. Zaradi svojega obnašanja postane izgnana iz Korinta in se ne more vrniti v svoj rojstni kraj, ki je pustila zaradi Jazona. Obsojena je na potepanje s svojimi otroki.

Da bi zavarovala sebe in otroke Medeja sreča Egeja, atenskega kralja, ki ji obljublja, da ji bo nudil varnost ne glede na vse.

V dejanju maščevanja se pobota s hčerko korintskega kralja in ji, kot darilo pošlje strupeno krono preko svojih sinov. Strupena krona je ubila Glauko in njenega očeta kralja Kreonta. Ko vidi, kako bosta njena sinova kaznovana za to, se odloči, da jih lastnoročno ubije sama. Jazon je poskušal rešiti sinova in prišel je prepozno. Sinova sta že bila mrtva in Medeja je krenila v beg z zmajem, ki ji ga je poslal bog sonca Helij. Mrtve sinove je vzela s sabo, da bi jih lahko v miru pokopala.

Zgoraj omenjeni zbor korintskih žen v drami igra vlogo komentatorja vseh dogajanj in nosi moralne sodbe in mnenja avtorjevega dela.

Vrsta dela: drama (tragedija)

Čas nastanka: nedoločeno

Čas nastanka: Korint

Liki: Medeja, Jazon, Glauko, zbor korintskih žen, kralj Kreont

Opomba o avtorju

Evripid je bil eden izmed najbolj znanih starogrških piscev. Rojen je na otoku Salamini 480 let pred Kristusom. Bil je izrazito bogat in je imel v lasti lastno malo knjižnico. To so do takrat imeli samo najbolj bogati in najbolj vplivne osebe. Bil je tudi izrazito izobraževan, imel je nekaj učiteljev, izmed njih je bil tudi znan Sokrat. Najbolj se je izrazil s svojimi dramami in napisal jih je vsega skupar kar 90.

Medtem, ko niso bile vse drame ohranjene, nekateri trdijo, da jih je napisal samo sedemdeset. V njegovih dramah bogovi nimajo več glavne vloge, dobivajo pomanjkljivosti in niso več popolni, kot v prejšnjih dramah. Bogove primerja in izenačuje z ljudmi. V svoje drame uvede monologe, to so drame, ki so napolnjene samo s sodobnim govorom ljudi, brez pretiranega okraševanja in opisovanja.

Smatrajo ga z začetnikom psiholoških dram. Priznanje za svoja dela in književno ustvarjanje je dobil šele po svoji smrti in danes je eden izmed najvplivnejših tragedičarjev vseh časov. Umrl je v Makedoniji  405 let pred Kristusom.