Kratka zgodba Maska rdeče smrti je nastala izpod peresa Edgar-ja Allan-a Poe-a in je izšla leta 1842. Zgodba se dogaja v času, ko je pustošila kuga, na eni izmed opatij princa Prospera.
Maska rdeče smrti obnova
Kugo so imenovali rdeča smrt in takrat je že dolgo pustošila deželo, ter predstavljala je sicer hitro in zelo neprijetno smrt. Najprej si po telesu začutil ostre bolečine, nato nenadno omotico, potem se je začelo krvavenje iz vseh znojnic, nato je kmalu nastopila smrt. Vse skupaj je trajalo pol ure in zaradi krvi je bila rdeča barva simbol te bolezni.
Princ Prospero pa se je odločil, da njega ta bolezen ne bo prizadela, niti ne bo vplivala na njegovo zabavo, ki jo je prirejal. Ko je na njegovem ozemlju ostala le še polovica ljudi, je takrat k sebi povabil 1000 zdravnikov in prijateljev. Skupaj so se umaknili v to mogočno poslopje in zavarili železna vrata, ki so zapirala vhod v dvorec. Dogovorili so se, da v nobenem primeru ne sme nihče vstopiti, prav tako ne izstopiti. Predajali so se užitkom in bili brez misli na hudo bolezen ter zunanji svet.
Za zabavo je poskrbel princ, ki je pripeljal improvizatorje, plesalce, glasbenike in seveda vino ter lepotice. Vse skupaj je trajalo približno pol leta, ko jih je nekega dne princ vse povabil na ples v maskah. Ples se je odvijal v sedmih prostorih in so bile razporejene tako, da si lahko iz ene videl samo v sosednjo sobo.
V vsaki od teh sob so bila okna iz barvnega stekla, katerega barva se je ujemala z barvo okrasja v tej sobi. Izjema je bila zadnja sedma soba, ki je imela preprogo in žametne zavese v črni barvi, okna pa so bila krvavordeče barve. Vse skupaj je bilo zelo skrivnostno osvetljeno in rdeča svetloba v zadnji sobi je marsikoga izgnala iz nje.
V tej sobi pa je bila tudi velikanska ura iz ebenovine. Ko je nastopil čas, da ura bije, se je za trenutek vse ustavilo in vsi so v tišini ter z resnimi obrazi in nelagodjem v prsih prisluhnili mogočnim zvokom, ki jih je oddajala ura. Ko pa je odzvonila, se je skozi sobane spet zaslišal smeh.
Na zabavi je bil tudi knez, ki je imel zelo nenavaden, a prefinjen občutek za estetiko. Sam je določil maske za ta čudoviti ples in bile so zares zelo čudne, veliko je bilo tudi sijaja in blišča v njih. Bile so pisane postave z dodatnimi udi, take kot bi bile ideje nekega blazneža.
Veliko je bilo tudi šaljivega, lepega in takšnega, kar vzbuja gnus. Te sanjske postave so se premikale po sobah, orkester pa je igral in zabava je bila popolna. Ljudje so plesali, kot še nikoli prej, pri tem pa jih je oblivala svetloba iz sob, le v rdečo si noben ni upal iti.
Ko je bila ura polnoč, so opazili maskirano postavo, ki sicer ni spadala mednje. Ta maska je zbujala strah, grozo in gnus. Vse navzoče je prekašala po svoji nenavadnosti in prekoračila je tudi marsikatero mejo, ker se navzočim njena oprava ni zdela ne duhovita, ne spodobna.
Od nog do glave je bila ovita v mrtvaški prt, maska pa je bila podobna obrazu mrtvega trupla. Družba veseljakov bi vse to še prenesla, vendar ni bila le maska smrti, bila je maska, ki je predstavljala Rdečo smrt in vsa je bila poškropljena s krvjo.
Premikala se je počasi med plesalci in ko je princ zagledal se je zdrznil. Začutil je gnus in grozo, ter masko nagovoril z besedami, kako si upa žaliti s tako bogokletno šalo. Ukazal je, naj ji snamejo masko iz obraza, da bodo videli, koga je treba obesiti.
Ljudje so planili proti maski, vendar so se zaradi nekega čudnega strahu kmalu ustavili. Maska se je približevala princu, ostali pa so se jima umikali. Kar naenkrat pa je princ stekel v zadnjo, črno sobo in vzel bodalo. Maska Rdeče smrti je prišla za njim in čez nekaj trenutkov se je zaslišal krik in prinčevo truplo je padlo na tla.
Nato so vsi pridrveli v sobo, da bi videli, kaj se je zgodilo. Zgrabili so masko in takoj obnemeli, ko so videli, da mrtvaški prt in maska sicer ne skrivata nikakršne oprijemljive oblike.
Takrat so spoznali, da je tudi med njih zdaj prišla Rdeča smrt, kakor tat v noči. Drug za drugim so začeli padati in umrli. Ko je umrl zadnji, je umrlo tudi življenje velike ebenovinaste ure.
Vrsta dela: kratka zgodba
Kraj dogajanja: dvorec
Čas dogajanja: 18. stoletje
Liki: princ Prospero, Rdeča smrt
Avtor: Edgar Allan Poe
Opomba o avtorju
Edgar Allan Poe je bil pisatelj, pesnik, urednik in literarni kritik v obdobju romantike. Rodil se je 19. januarja 1809 v Bostonu staršema igralcema, vendar ga je kmalu po smrti matere posvojil trgovec John Allan, po katerem je dobil svoj drugi priimek.
Edgar je najbolj znan po svojih mračnih in skrivnostnih zgodbah in pesmih, bil pa je tudi eden izmed prvih pisateljev, ki je začel razvijati znanstveno-fantastični žanr. Poleg pesmi in kratkih zgodb je pisal tudi eseje in napisal je tudi eno dramsko delo.
Šolal se je v Angliji, a je kmalu po enem letu zapustil univerzo in se prijavil v vojsko. Po dveh letih je bil odpuščen iz vojske, ker ni upošteval ukazov in se je vrnil nazaj v Ameriko.
Nato je postal urednik lokalnega časopisa in leto kasneje se je poročil. Kasneje se je preselil še v Filadelfijo, kjer je objavil tudi svoje najdaljše delo in sicer novelo Pripoved Arthurja Gordona Pyma.
Ko je njegova žena umrla, zaradi tuberkuloze, je Edgar začel popivati in uživati opij. V svojem obupu je našel tudi inspiracijo in iz tega obdobja izhaja tudi njegov najslavnejše delo, pesem Krokar.
Dve leti zatem pa so Edgarja našli nekje na ulici v Baltimorju, v alkoholnem deliriju, iz katerega ga žal niso mogli rešiti. Umrl je 7. oktobra 1849.
Dodaj odgovor