Macbeth

William Shakespeare je avtor številnih del, med katerimi je 37 dram in 154 sonetov. Med najbolj znanimi tragedijami, ki jih je napisal je dobro znana “Macbeth”, saj je skupno tudi njegova najkrajša tragedija. Delo sledi glavni osebi Macbethu, pogumnemu in pomembnemu jukanu v borbi za Škotsko, kateremu da kralj več naslovov. Nekega dne sreča tri čarovnice, ki so mu prerokovale, da bo on škotski kralj in od tega trenutka se spremeni – iz poštenega in pogumnega junaka postane obseden s prestolom in močjo. Pripravljen je storiti vse, da bi to dosegel in izpolnil prerokbo.

Na začetku ni prepričan, da lahko naredi karkoli, vključno u umorom, da bi prišel do cilja, toda žena ga prepriča, da lahko. Ima ga za strahopetca, zato se on opogumi tudi za umor. Potem nima več moralnih dilem in odstrani vse kar mu stoji na poti, da obdrži prestol. V začetku en umor vodi v drugega in Macbeth meni, da so vsi ti umori potrebni, ker vse te osebe stojijo na njegovi poti, da obdrži moč in prestol, toda kasneje tudi nepotrebno ubija, primer ko stori umor Lady Macduff in njenih otrok, ki mu niso predstavljali nobenih ovir in nevarnosti. Postavlja se vprašanje, če bi zares ubil kralj, če ne bi slišal prerokbe čarovnic ali pa so čarovnice zares videle njegovo prihodnost?

Temen ton prevladuje v celotnem delu, ter tudi čas in nadnaravne sile (čarovnice, duh) napovejo slabe dogodke. Glede na vrsto dela, je jasno, da se bomo srečali s številnimi umori, toda ti umori niso opisani v delu, temveč so samo omenjeni. Primer umor kralja Duncana je pomemben dogodek, ker pomeni preobrat za glavno osebo in opisani so vsi dogodki pred in po umoru, toda ne pa tudi samo dejanje. Omenjeno je samo, da je umor storjen. Prav tako je tudi z ostalimi številnimi umori (Lady Macbeth in Macbeth). Prav tako, kot se umori samo omenjajo kot izvršeni, je Macbethovo kronanje opisano na isti način, tj. omenjeno je v pogovoru z vzporednimi osebami.

Tragedija je razdeljena na pet dejanj, v katerih se dejanje postopno razvija in čeprav je zelo dinamično skozi celotno tragedijo, svoj vrhunes doživi v zadnjem dejanju. Ta je razdeljen na več kratkih prizorov, v katerih se delo hitro giblje iz enega kraja na drugega in iz ene perspektive v drugo, vse do tragičnega konca Macbetha in kronanja novega kralja.

Vrsta dela: tragedija

Čas nastanka: 11. stoletje

Mesto nastanka: Škotska, Anglija

Macbeth obnova

Na zapuščenem kraju, sredi nevihte se prikažejo tri čarovnice in se dogovarjajo za ponovno srečanje po bitki, ki se jo bo udeležil tudi Macbeth. V vojaškem taboru, v bližini Forresa škotski kralj Duncan dobi sporočilo o stanju škotskega boja z Irci od ranjenega častnika. Poroča, da Irce vodi upornik Macdonwald, vendar sta ga Macbeth in Banquo pogumno premagala. Častnik odide in prideta Ross ter Angus škotska plemiča, ki poročata kralju, da je izdajalaec plemič iz Cawdora poražen, ter z njim tudi norveška vojska. Kralj odredi smrt izdajalca in da njegov naslov prevzame pogumen Macbeth.

V pustinji sredi nevihte, se znova srečajo tri čarovnice in kmalu prideta Macbeth in Banquo, ki sta se napotila v Forres, na kraljev dvorec. Preseneti ju prizor čarovnic in Banquo se sprašuje, če so prebivalke države, ker ne izgledajo tako, ampak vseeno stojijo na zemlji. Sprašuje se, če so sploh ženske, ker imajo brado. Čarovnice pozdravijo Macbetha po njegovem naslovu, vendar dodajo tudi naslov tana od Cawdora, kar razburi Macbetha, ker kolikor on ve je Cawdor še živ in mu ne more pripadati njegov naslov. Čarovnice prav tako napovedujejo, da bo Macbeth nekega dne kralj in nato se obrnejo k Banqu in mu pravijo, da on nikoli ne bo kralj, vendar bodo to njegovi otroci. Macbeth reče čarovnicam naj mu pojasnijo, kaj so želele povedati, ko so mu dodelile Cawdorov naziv, vendar one izginejo. Prideta Ross in Angus, ki povesta Macbethu, da mu je kralj dodelil naziv tana od Cawdora, ker bo njega poražil zaradi izdaje. Macbeth razmišlja o prerokbi čarovnic in se sprašuje na kakšen način priti do naziva kralja.

Delo se preseli na kraljevski dvor, kjer Malcolm, kraljev sin obvesti kralja, da je bila izvršitev izvedena in da se je izdajalec pokesal, priznal je izdajo in prosil za odpuščanje. Prideta Macbeth in Banquo v spremstvu Rossa in Angusa, ter kralj jih pohvali za svoje dosežke v bitki. Obvesti vse prisotne, da bo svojega sina Malcolma razglasil za naslednika. Macbeth je izrazil srečo nad odločitvijo, toda za sebe pravi, da je Malcolm sedaj kot pregrada med njim in prestolom, katerega so mu čarovnice napovedale.

V Macbethovem dvorcu v Invernessu Lady Macbeth bere pismo, ki ji ga je poslal Macbeth, v katerem ji prepoveduje srečanje s čarovnicami in njihovo prerokbo. Sklene, da je njegova narava preveč popustljiva, da ni pokvarjen in ni pripravljen sprejeti vse korake potrebne, da pride do cilja, toda ta cilj vseeno želi doseči. Zaradi tega se odloči, da mu bo pomagala narediti karkoli je potrebno, da bi postal kralj. Vstopi glasnik, ki obvesti Lady Macbeth, da sta kralj in Macbeth na poti na dvorec. Pokliče duhove, da ji izpolnjejo najglobljo okrutnost, da bi lahko naredila vse kar je potrebno, da bi Macbeth postal kralj.

Pride Macbeth in ji pove, da kralj ostane do jutri, toda ona mu pove, da kralj naslednjega dne ne bo dočakal in da naj vse prepusti njej. Macbeth razmišlja o dejanju umora, ki ga načrtuje in vse razloge, zakaj tega ne bi moral storiti. Pravi, da bi bilo dobro, ko bi lahko ubil kralj brez kakršnih koli posledic, toda ugotavlja, da je edini razlog, zakaj to sploh želi narediti njegov pohlep in želja po oblasti. Odloči se, da ne bo ubil kralja in pove Lady Macbeth o tem, toda ona se razjezi in ga ima za strahopetca, ki ni sposoben uresničiti tisto kar želi in ga prepriča, da bo uspel v nameri. Razkrije mu načrt, da bo napila kraljeve služabnike in kralja ubiti medtem, ko bo spal, ter okriviti njegove podanike. Macbeth se strinja.

Banquo pravi Macbethu, da je sanjal tri čudne sestre in da so čarovnice razkrile Macbethu nekatere resnice. On pravi, da sploh ni razmišljal o srečanju s čarovnicami in njihovi prerokbi. Macbeth ostane sam in zdi se mu, da vidi bodalo, ki ga skuša vzeti, toda ne uspe. Sprašuje se, če je to bodalo samo plod njegove domišljije, čeprav ga vidi pred sabo. Zdi se mu, da je konica polna krvi. Ta privid ga naredi bolj odločnega v nameri, da ubije kralja in ko se oglasi zvonec, ki je bil signal Lady Macbeth, da vsi spijo, se on napoti proti kraljevskim prostorom.

Macbeth odide in Lady Macbeth pride na njegovo mesto, ter se hvali s svojim pogumom. Ko zasliši Macbethov krik, pomisli da se je nekdo zbudil, toda prepričana je, da bo Macbethu uspelo, ker je ona sama pripravila bodalo. Pride Macbeth in pravi, da je storil dejanje, toda da so se uslužbenci zbudili in molili preden so spet zaspali. Macbeth je skupaj z njimi skušal reči amen, toda ni mogel in to ga muči. Lady Macbeth mu pravi, da naj ne razmišlja preveč o tem. Opazi, da se je Macbeth vrnil z bodalom. Ni jih pustil, da bi lahko podtaknili uslužbencem umor, zato mu naroči naj se vrne in to popravi, toda on zarne iz strahu. Tako je prisiljena sama to storiti in kliče Macbetha za strahopetca. Zasliši se trkanje in odidejo v svoje prostore.

Vratar odre in prideta Macduff in Lennox, škotska plemiča. Pride tudi Macbeth in Macduff mu pravi, da je prišel po kralja, ki mu je naročil, da naj se prikaže točno v določenem času. Macbeth pravi, da kralj še spi, toda vseeno ga odpelje v kraljeve prostore. Macduff odide iz prostora in kriči, da je kralj mrtev. Lady Macbeth izrazi ogorčenje, ker se je tako nekaj zgodilo pod njeno streho. Prideta tudi kraljeva sinova, Malcolm in Donalbain. Povejo jima, da je oče mrtev in da so ga verjetno ubili njegovi podaniki, ker so jih našli krvave in z bodali. Macbeth izjavi, da je on v besu ubil podanike, ker ni mogel prenesti, da so ubili kralja. Lady Macbeth se onesvesti. Kraljeva sinova skleneta, da tukaj nista prepričana, ker tisti, ki je ubil kralja, ga bodo ubili, zato se odločita za pobeg. Malcolm zbeži v Anglijo in Donalbain na Irsko. Glede na to, da sta pobegnila je sum za naklep umora padel na njiju. Macbeth je razglašen za kralja in kmalu bo kronan.

V palači v Forresu Banquo razmišlja, da se je uresničila prerokba čarovnic, da bo Macbeth kralj. Glede na to on meni, da se bo uresničila tudi prerokba, da bodo njegovi sinovi kraljevi. Pride kralj Macbeth, njegova kraljica in dvorjani. Macbeth izrazi zaskrbljenost zaradi bega Duncanovih sinov, ker meni, da razmišljata zaroto proti njem. Macbeth ostane sam in razmišlja, da mu je Banquo največja grožnja, ker če je prerokba čarovnic natančna, bodo njegovi sinovi kraljevi in Macbethov umor kralja mu to le poenostavlja. Najame dva morilca, sovražnika Banquota, da ubijeta njega in njegovega sina. V bližini palače se morilcema pridruži še tretji in srečajo Banqua ter njegovega sina. Ubijejo Banqua, toda njegov sin pobegne. Morilci odidejo sporočit Macbethu o dogodku.

Eden izmed morilcev obvesti Macbetha, da je Banquo mrtev, toda da je njegov sin pobegnil, kar razjezi Macbetha. Odide na banket, toda na njegovem mestu sedi Banquov duh in on ga edini vidi. Obrne s k duhu in njegovo obnašanje je nenavadno vsem prisotnim, zato ga Lady Macbeth opraviči. Duh izgine in Macbeth se zbudi iz transa, ter se spet obnaša normalno. Toda kmalu se duh vrne in Macbeth znova znori, vendar ga Lady Macbeth spet opraviči. Potem, ko gostje odidejo Macbeth pravi ženi, da bo naslednji dan spet obiskal čarovnice, da bi izvedel več o svoji prihodnosti in o tistih, ki so se zarotili proti njemu. Odločen je, da stori vse, kar je potrebno, da bi obdržal svoj položaj in prestol.

Tri čarovnice se srečajo z boginjo Hekato, ki se jezi zaradi vsega, kar so čarovnice naredile z Macbethom in je niso vprašale za dovoljenje. Ukaže jim, da ko bo Macbeth naslednji dan prišel, naj prikličejo vizije in duhove, ki mu bodo dali lažen občutek varnosti. Hekata izgine in čarovnice se odidejo pripravit na jutrišnje srečanje.

Lennox govori z nekaterim lordom o dogodkih na Škotskem. Za Banquov umor je osumljen njegov sin, ker je pobegnil, vendar za umor kralja sta osumljena njegova sinova, ki sta prav tako pobegnila. Toda Lennox in lord menita, da je pravzaprav Macbeth kriv za umore. Ugotovi se, da je Macduff odšel v Anglijo, kjer bo skupaj z Malcolmom prosil kralja za pomoč. Macbeth se zaradi teh zarot pripravlja na vojno.

V temni jami se prikažejo tri čarovnice, ki stojijo okoli kotla in govorijo različne čarovniške uroke. Pride Macbeth, kakor so tudi pričakovale jih zaprosi, da mu povejo več o prerokbi. Namesto odgovora ustvarijo različne privide. Prvi privid je glava, ki opozarja Macbetha, da naj se pazi Macduffa. Nato se prikaže krvav otrok, ki mu pravi, da mu ne more škoditi nihče rojen od žene in on sklene, da se mu sploh ni treba bati Macduffa. Na koncu se prikaže okronan otrok z drevesom v rokah in pravi, da je Macbeth varen, dokler ga ne porazijo na gori Dunsinane. Sledi privid osem okronanih kraljev in na koncu Banquov duh, katerega čarovnice ne pojasnijo, vendar izginejo.

Lennox obvesti Macbetha, da je Macduff pobegnil v Anglijo in pošlje morilce v njegov dvorec, da mu ubijejo ženo ter otroke. V dvorcu Macduffa njegova žena govori z Rosso in ga prosi, da ji pove, zakaj je njen mož pobegnil, toda on ji pravi, da mora imeti zaupanje v njega. Svojemu sinu pove, da je njegov oče mrtev, ker je bil izdajalec in njun pogovor prekine glasnik, ki jih obvesti, da bi morali zbežati, ker jim grozi velika nevarnost. Pridejo morilci, fant brani svojega očeta in morilci ga zabodejo z nožem. Fant prosi mamo, da naj zbeži in umre.

Zunaj kraljeve palače v Angliji Ross prinaša novice Malcolmu in Macduffu. Obvesti, da so Macduffova žena in otroci dobro, da je tako bilo, ko jih je zapustil. Malcolmu pravi, da bi se moral vrniti na Škotsko, ker se je veliko slabega zgodilo odkar je Macbeth na prestolu. Malcolm odgovori, da se bo vrnil na Škotsko z deset tisoč vojaki, katere mu bo posodil angleški kralj. Ross na koncu vseeno prizna, da je Macbeth ubil Macduffovo ženo in otroke in preplavijo ga občutki žalosti, toda žalost se hitro spremeni v jezo in obljubi, da se bo maščeval Macbethu.

V kraljevi palači na Škotskem se govori o stanju v katerem se nahaja Lady Macbeth. Ona hodi v sanjah in v tem trenutku pride v prostor s svečo v roki. Mrmra o umoru Banqua in Lady Macduff, ter zdi se ji, da ima kri na rokah, toda pravi, da tega ni možno oprati. Zunaj dvorca Lennox in ostali plemiči govorijo o skorajšnjem prihodu Malolmove vojske, s pomočjo Sinwarda in njegovega sina. Macbetha imenujejo za tirana in mu pravijo, da se tudi on pripravlja na prihod vojske. Macbeth se hvali po dvorcu, da se nima ničesar bati, ker je napovedano, da mu ne more škoditi človek, katerega je rodila žena. Zdravniku ukaže, da naj njegovo ženo pozdravi njene norosti. Še naprej se hvali, da bo njegov dvorec zdržal napad, medtem pa se zasliši krik žene in Macbetha obvestijo, da je Lady Macbeth mrtva. Nato ga obvestijo, da je gozd Birnam odšel v napad, prav tako kot v preroki, tj. vsak vojak pred sabo drži vejo drevesa.

Macbeth odide v boj in pohlepno napada, ponosen ker mu nihče ne more ničesar zaradi prerokbe. Ubije Sinwardovega sina. Na koncu se sooči s Macduffom, pred katerim se hvali, da mu zaradi prerokbe nihče ne more škoditi, toda Macduff mu pove, da ni bil rojen na običajen način, temveč je bil pred časom vzet iz materinega trebuha. Macbeth se prestraši, toda ne preda se. Macduff ubije Macbetha in razglasi Malcolma za kralja Škotske, ter povabi vse, da se udeležijo njegovega kronanja.

Osebe: Macbeth, Lady Macbeth, Banquo, tri čarovnice, kralj Duncan, Macduff, Lady Macduff, Malcolm, Donalbain, Hekata, Lennox, Ross, morilci.

Opis oseb

Macbeth – na začetku drame Macbetha spoznamo kot junak, ki je postal znan v boju Škotske proti Irski in kralj mu dodeli številne nazive. Njegov naziv junaka ne traja dolgo, ker on kmalu sreča tri čarovnice, ki mu povejo, da bo škotski kralj in od tega trenutka postane obseden s to idejo. Svojo ženo obvesti o tem, kar je izvedel in ona ga spodbuja, da ubije kralja, čeprav on ni prepričan, da si to zares želi. Ona ga spodbudi in stori to, s čimer je pokazal, da nima trdnega značaja. Po umoru se popolnoma spremeni in je pripravljen narediti vse kar je potrebno, da bi obdržal svoj prestol. Postane tiran in sledi serija umorov, za katere je menil, da so potrebni, da obdrži prestol. Popolnoma je zaverovan moči in celo takrat, ko se njegova žena spremeni in mu svetuje, da vse kar dela, ni potrebno, on pa ignorira njene besede. Čeprav mu smrt ni več tuja, je on še naprej napolnjen s krivdo in sumom ter ga psihično uničuje. Na koncu drame je prepričan, da je nepremagljiv, ker so tako rekle čarovnice s svojo prerokbo, on odide v boj in tam umre.

Lady Macbeth – na začetku drame je Lady Macbeth popolno nasprotje Macbethu. Ko jo on obvesti o dogodku s čarovnicami, ona že načrtuje kraljev umor in ko Macbeth nima poguma tega storiti, mu ona nasprotuje in ga ima za strahopetca, s čimer ga spodbudi k umoru. Znan je njen monolog v katerem ona kliče duhove k spodbuditvi ženstvenosti, da bi lahko pokazala svojo pravo krutost. Sama pravi, da če bi lahko, bi sama ubila kralja, vendar je preveč podobna očetu, kar je njena slabost. V drami je torej jasno, da so ženske prav tako lahko močne, pogumne in ambiciozne kot moški, toda jih pri tem omejujejo družbene norme tega obdobja. Po umoru kralja, se ona spremeni, še posebej po vseh drugih Macbetovih umorih, ko je on obseden z ohranjanjem prestola in kasneje počasi začne svojo pot v propad. Pri koncu drame jo vidimo kot noro, kako hodi v sanjah in poskuša oprati domnevno krvave roke. Ne more nositi svojega življenja in krivde, zato naredi samomor.

Opomba o avtorju

William Shakespeare (1564-1616) je bil veliki angleški, vendar tudi svetovni dramatik. Rodil se je v Stratford-on-Avon leta 1564. Istega leta v Rimu je umrl Michelangelo. Bil je najstarejši od osmih otrok in je živel v premožni družini.

Malo se ve o njegovem življenju. Leta 1582 se je poročil z Ann Hathway, ki je bila osem leta starejša od njega. Kmalu potem sta dobila hčerko Susann in dvojčka Judith ter Hamleta. Do leta 1592 se ne ve kaj točno počne, ker se zgubi sled in takrat se v Londonu ukvarja s pisanjem in igralstvom. Kmalu zatem objavi pesmi “Venera in Adonis” ter “Posilstvo Lukrecije”. Veliko je pisal in njegove drame so bile rade izdane. Postal je tudi solastnik gledališča “The Globe”.

V zadnjih letih življenja se odloči vrniti v Stanford, kjer leta 1616 umre. Shakespeare je napisal celo 37 dram in so razdeljene na romantične igre, kraljevske drame ali zgodovinske tragedije in komedije.

Njegova najbolj znana dela so: “Henrik IV”, “Rikard III”, “Romeo in Julija”, “Ukročena trmoglavka”, “Komedija zablod”, “Dva veronska plemiča”, “Nori ljubezenski trud”, “Beneški trgovec”, “Hamlet”, “Otello”, “Kralj Lear”, “Milo za drago”, “Zimska pripoved”, “Vihar”.