Ljudomrznik

Ljudomrznik obnova

V prvem dejanju se Alceste in Philintea skregata, ker Philinte smatra, da se prijateljstvo sklene z vsemi dobrimi ljudmi ne glede na vse, medtem Alceste smatra, da so njeni prijatelji samo izbrani ljudje, zato je prav, da se po njenem mišljenju sklepajo prijateljstva korak za korakom in previdno in ne s komer koli.

V drugem dejanju se Alceste pritoži Celimeni, zaradi tega, ker ima mnogo snubcev in na to mu odgovori, da za to ni ona kriva in po tem izbruhne velik prepir. Nato ji Alceste govori, da se mora odločiti med njim ali med njenimi ostalimi snubci.

V tretjem dejanju se dva markiza dogovorita, da se bosta eden od drugega umaknila s poti, če bo  Celimena enemu izmed njih vrnila ljubezen. Arsinoja Celimenina prijateljica je ljubosumna zaradi velikega števila njenih snubcev in ji zaradi tega očita.

V četrtem dejanju Alceste ves žalosten in jezen pride k Celimeni, kjer sreča Philintea in Elijanta, kateri govorijo o svoji ljubezni in odkrivajo, da se onadva pravzaprav ljubita. Celimena prizna Alcesteu, da ljubi samo njega in da je pripravljena biti z njim. V tem času pride Alcesteov hlapec, kateri mu govori, da morajo zbežati, ker drugače bo Alceste končal v zaporu zaradi žaljenja pesnika.

V petem dejanju Alceste pojasnjuje Philinteu, da se je odločil oditi, vendar s Celimeno. Pripravljen je, da pobegne z njo potem pa prideta dva markiza in prinesejo Celimenino pismo v katerem se ona norčuje iz vsakega od njenih snubcev, prav tako iz Alcestea razočarana za stvari, katere ji je lažno povedala Arsinoja ljubosumna na njeno srečo. To odbije Alcestea, kateri se razočara in prihaja ne želeč nikoli slišati za njo.

Vrsta dela: drama,komedija v 5 dejanjih

Mesto nastanka: Pariz

Čas nastanka: začetek 17. stoletja

Avtor: Jean Baptiste Poquelin Moliere

Opomba o avtorju

Jean-Baptiste Poquelin poznan kot Molière (Pariz, 15. januarja 1622 – Pariz, 17. februarja 1673), francosti scenarist, književnik in eden od velikih humorističnih satir. Sam je sebe imenoval Moliere, kot psevdonim. Rojen je v družini bogatega kraljevega tapetarja, končal je pravo, vendar se je odrekel pravni karieri in postal igralec.

V Parizu je zasnoval gledališko skupino L’Illustre Theatre (Znamenito gledališče) za katerega je revidiral italijanske komedije in s katerim je 12 let taval obiskati province. V začetku piše farse, vendar prve komedije so v stihih. Napisal je niz del v prozi in stihu.

Bil je predstavnik klasicizma. Norčeval se je iz takratne družbe, razrednega vpliva, pokvarjenosti aristokracije in pohlepu meščanstva in ni se bal obsojanja hinavskih katoliških duhovnikov. Moliere je razvil italijansko komedijo spletk v socialno komedijo in komedijo običaja s tragikomičnim ozadjem v katerem velikost komičnega doseže dimenzija tragičnega.

Leta 1660 je prevzel kraljevo gledališče v Parizu. Ob njem opazimo učinek komedije ERUDITE in komedije DEL ARTE, učinek antike rimskega dramatika (Plauta).