Lepotica in zver je čudovita zgodba o rojstvu ljubezni in o tem, kako lahko ljubezen spremenimo na način s katerim gledamo, na svojih ljubljenih. Lekcija pravljice je, da lepota osebe, ki jo ljubite pride iz zaljubljenega srca in ko lepotica spozna notranjo lepoto zveri in stabilnost občutkov, ji zunanji izgled zveri ni več toliko pomemben.
Zgodba o ljubezni dveh ljudi je zagotovo znak prave ljubezni, ker se pravzaprav zaradi tega najbolj iskrenega občutka zver spemeni v princa. Tudi v realnem življenju in ne samo v pravljici, se vsaka oseba, ki jo ljubite in jo imate za sorodno dušo, lahko šteje za princa ali princeso.
Pravljica ima srečen konec, ker je velika ljubezen med lepotico in zverjo bila resnična in vztrajna in ko je lepotica izpovedala svojemu izbrancu ljubezen, je čarovnija izginila in zver se je spremenila v princa.
Lepotica in zver obnova
Pravljica Lepotica in zver govori o mladi deklici, ki je živela z očetom in dvema sestrama. Najprej so živeli prijetno življenje v veliki hiši, toda po spletu okoliščin je oče izgubil vse bogastvo. Preselili so se v skromno hišo. Dve sestri sta se nenehno pritoževali, toda Lepotica je svojo žalost zarževala v sebi in pomagala sestrama, ter očetu.
Nekega dne je oče slišal, da bi si lahko povrnil del bogastva, ki ga je izbubil, ker se je komaj vrnil iz ladij. Dve sestri sta takoj zahtevale številna razkošja, toda Lepotica si je samo želela, da se oče varno vrne domov. Na njegovo pregovarjanje pa si je zaželela rožo.
Na poti domov se je oče izgubil in odšel vprašati za smer v veliki dvorec. Že se je pripravljal, da odie, ko je videl čudovite rože in izbral eno. V tem trenutku ga je ujela Zver pri delu in oče je proseč za življenje pojanil, da je za njegovo hči. Zver ga je spustila, če mu v zameno pripelje eno od svojih hčerk, toda ona mora priti po svoji volji.
Na poti domov oče ni želel povedati Lepotici, kaj se je zgodilo, toda ona je izvlekla iz njega odgovor in se takoj strinjala, da odide. Ko sta prišla do dvorca je Zver vprašala, če je dekle prišla po svoji volji in odgovorila, da je. Zver je rekla očetu, da naj odide in da se ne sme nikoli več vrniti.
Življenje za Lepotico je bilo prijetno. Imela je svojo sobo in nenehno so ji stregli. Zver se niti v enem trenutku ni pokazala. Lepotica je ves čas slišala samo njegov glas. Sčasoma sta oba vse bolj začela uživati v družbi drug drugega.
Zver se je pokazala Lepotici nekega večera na vrtu in ona se je sprva zdrznila. On je to opazil in si zaželel, da se znova skrije, toda z žalostjo v njegovem glasu, se je Lepotica vseeno odločila, da ga želi gledati. Čez nekaj časa je začela pogrešati očeta in Zver ji je pustila, da ga obišče, ko je izvedela, da je zbolel.
V skrbi za očeta je čas hitro minil in neke noči je sanjala, da je Zver umrla. Preden je zapustila palačo, ji je dal prstan in rekel, da ko se želi vrniti, naj si da prstan samo na prst pred spanjem in zbudila se bo v palači. Tako je tudi bilo. V palači je ujela Zver na bolniški postelji in se razjokala. Ni si želela, da umre in mu rekla, da se bo poročila z njim.
Poem je Zver izginila in na njeno mesto je prišel lepi kraljevič. Povedal je, da ga je zlobna vila začarala in da ga lahko osvobodi čarovnije samo tisto dekle, ki se zaljubi v njega. Lepotica in Zver sta se poročila in oče, ki je ozdravel, ter njeni dve sestri so se udeležili poroke in se odločili, da živijo z njima v dvorcu.
Vrsta dela: pravljica
Mesto nastanka: Hiša Lepotice in njene družine, dvorec
Osebe: Lepotica, Zver, oče, dve sestri
Opis oseb
Lepotica – mlada ženska dobrega srca, ki je želela pomagati svojemu očetu, ko je izgubil vse bogastvo. Od očeta ni zahtevala nobenih razkošnih daril z razliko od njenih seter, ki so bile vedno nezadovoljne. Ko je oče odšel na pot, da bi povrnil del bogastva, mu je rekla naj ji prinese samo eno rdečo rožo. Nato se začne najbolj zanimiv del pravljice, ker se oče sreča s pošastno zverjo, toda to je bil pravzaprav začarani kraljevič.
Zver – začarani kraljevič, ki je verjel, da na tem svetu obstaja iskrena ljubezen in če prihaja iz zaljubljenega srca, takrat bo večna. Obojestranska ljubezen se je rodila iz vsakodnevnih pogovorov, ki jih je imel z lepotico in je bil prepričan, da so njeni občutki do njega iskreni. Verjela mu je in tako ga je poslušala tudi zadnji čas, ko je bil na bolniški postelji. Živela sta srečno do konca življenja.
Opomba o avtorju
Charles Perrault se je rodil 12. januarja 1628 v Parizu, kot sedmi otrok bogatih meščanov in umrl je 16. maja 1703. Po vzoru očeta je študiral pravo in se zaposlil v državni službi. Bil je francoski avtor, za katere se šteje, da je utemeljitelj žanra pravljic.
Številne njegove zgodbe so zapisi starih ljudskih pravljic, ki so se generacijsko prenašale ustno in nekatere od njih so kasneje prepričale tudi brata Grimm. Med najbolj znane zgodbe vključujemo Rdečo kapico, Pepelko, Obutega mačka in Sinjebradca.
Bil je zelo vplivna osebnost v literarnem svetu 17. stoletja in je bil borec za mlade v besnem prepiru med starejšimi, ki so zastopali posnemanje starejših vzorov in mladih, ki so zastopali nov in svež način pisanja. Vključil se je v ustanovitev Akademije znanosti in Likovne Akademije in ko je bila utemeljena Akademija za likovno književnost je bil on pravzaprav izbran, kot njen tajnik do konca življenja.
Objavil je tudi Zgodbe moje mame goske, v katerih se nahajajo surove zgodbe, ki so se pripovedovale med nižjimi sloji družbe in on jih je priredil za občutljive dame in gospode v salonih, ter izdal pod imenom svojega sina. Njegove zgodbe so danes zakoreninjene v vseh otroštvih in prilagojene za televizijo in film.
Kot zgodovinski kontekst v katerem so napisane dolgo za nami, včasih pogrešamo njegove ironične pripombe o sodobnikih. Kot je tudi sam rad rekel, da je “namigoval staršem preko glav svojih otrok”.
Dodaj odgovor