Kralj na Betajnovi

Zgodba se začne na Betajnovi, kjer ima gospodar Kantor svojo tovarno in krčmo. Glavni junak te zgodbe je Maks, ki je vagabond in prisega na poštenje. Veliko lažje mu je prositi za miloščino, kot pa da bi jemal ukraden denar.

Maksov oče Krnec, ki je bil premožen prodajalec in krčmar, nato pa mu je vse posle prevzel sosed Jožef Kantor in so bili, kar ob lepo premoženje, in Krnec je s tem propadel. Zato je odšel Maks v svet, ker je menil, da rajši berači, kot pa, da bi živel od Kantorjeve podpore. Pri Kantorju so še živeli njegova žena, otroci in nečakinja Nina, ki ji je oče umrl, njegov denar pa je šel Kantorju, za “ustanovni kapital”.

Vsa zgodba se odvija na Betajnovi in tu je Kantor veljal za velikega hinavca, hudobo in lažnivca. Očitali pa so mu tudi za umor svojega brata, saj se je z njegovim denarjem dokopal do tega, kar ima.

Kantorjeva hči Francka in Maks, se poznata že od otroštva. Njun odnos je bil povit v ljubezen in zaupanje. Sprva je bila ta ljubezen le otroška naklonjenost, s starostjo pa je prerasla v globljo ljubezen.

Začetek zgodbe govori o Maksu, ki se vrne iz enega svojih potepanj. Sprva se oglasi pri Kantorjevih in izve, da se v času njegove odsotnosti Francka zaročila s Francom Bernotom. Malo ga prizadane, a ga hitro mine žalost in s Francko se zaplete v pogovor o svojem potepanju. Govorita tudi o Nini, ki bi sicer morala v samostan, zaradi njenih mor, ki jih doživlja zaradi nasilne smrti očeta. Maksa to potre, in ne želi, da Nina odide v samostan, ker jo ima rad, kot svojo sestro. Spozna se tudi s Franckinim zaročencem Francom, kar sprva ne vpliva nanj.

Nato župnik in Jožef Kantor razpravljata o volitvah, na katerih bi rad Kantor kandidiral. Zato župniku ponudi ponudbo, da mu da denar za obnovo župnišča, on pa naj bi ga priporočal, kot najboljšega možnega kandidata. Župniku je ponudba mamljiva, in še začne verjeti v to, da je Kantor najboljši kandidat, s tem pa osramoti vse kristjane, ki poslušajo njegovo pridigo.

Nato v gostilno vstopi Maksov oče Krnec in z Maksom govorita, o smrti Nininega očeta. Maks je prepričan, da ga je Kantor lastnoročno zadavil, medtem ko se Krnec ne more opredeliti. Maks se odloči, da napravi preizkus, s katerim bi dokazal Kantorjevo morilsko nrav in to mu tudi uspe. Njegov oče zaspi, zaradi prevelike količine alkohola in Maks ga uporabi, kot vabo.

Ko Kantor pride v sobo, mu Maks začne razlagati, da njegov oče ni nič vreden in da bi ga rajši videl mrtvega, a je še vedno živ. Kantor prime za vabo in začne njegovega očeta daviti, zatem pa vskoči Maks in prižge luč. Oče, ki je mislil, da le sanja, se ni ničesar zavedal. Maks pa je dobil potrditev in s tem drama dobi svoj prvi vrh.

Drugo dejanje opisuje razgovor med Francko in Francem, namreč opazi, da v njunem odnosu ni tako, kot je bilo pred Maksovim prihodom. Zato postavi Francki vprašanje, kaj dejansko čuti do njega. Francka se skuša odgovoru izogniti, vendar postane situacija neznosna in mu pove, da se je znova zaljubila v Maksa. Franc žalosten odide in pri tem pozabi svojo puško v kotu sprejemnice.

Medtem se Maks odloči ustaviti Kantorja, zato nagovori Kantorjeve delavce k demonstracijam in pozneje še sam odide k njemu, da bi mu povedal, kar mu gre. Ko vstopi, vidi da sta župnik in Kantor ravnokar zavrnila pomoč delavki, ki si ne more priskrbeti hrane za svoje otroke. Župnik odide in Maks plane h Kantorju na pogovor. Očita mu umor lastnega brata, pri čemer pa se ne zaveda, da je sedaj tudi sebe spravil v nevarnost. Sprva mu Kantor ponuja podkupnino, a je Maks ne sprejme in odide, še prej pa se poslovi od Nine.

Maksa pa zunaj čaka presenečenje, saj ga s Francovo puško že čaka Kantor in ustreli ga v glavo. Nato puško vrže v jarek in prepričan je, da bo za ta umor obtožen Franco, ker je njegova puška. Ta dogodek predstavlja drugi vrh te drame.

V tretjem dejanju ze izkaže pravica. Opisuje najdbo Francove puške, s katero je bil Maks ubit, kar pretrese vso Betajnovo. Franco zatrjuje, da je puško pustil v Kantorjevi sprejemnici, a on to vztrajno zanika. Zato krivda za umor pade na Franceta in vsi ga sprejmejo za krivega, le Kantorjeva družina ne.

Prepričani so, da ga je ubil njihov oče, Kantor. Nobeden noče priznati, da je bila puška resnično pri Kantorju, morda ker se bojijo. Celo župnik, ki je puško zares videl, se sam sebe prepriča, da se je zmotil. Francka se odloči zapustiti dom, njen oče Kantor pa je že ves ponosen in razmišlja o volitvah, kako bo zmagal.

Vrsta dela: drama

Čas dogajanja: v letnem času jeseni

Kraj dogajanja: na Betajnovi, Kantorjeva hiša

Liki: Jožef Kantor, župnik, Maks Krnec, Francka

Avtor: Ivan Cankar

Opomba o avtorju

Ivan Cankar je bil slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki v Avstro-Ogrski, na Klancu, kot eden izmed dvanajstih otrok. Po končnani osnovni šoli na Vrhniki, je odšel na ljubljansko realko. Tu se je pridružil dijaškemu društu Zadruga, kjer je navezal stik s pisatelji Murnom, Kettejem in Župančičem. Prve pesmi je napisal že v dijaških letih.

Po maturi je odšel na Dunaj, študirat tehniko, a se je kmalu prepisal na slavistiko. Po študiju se je preselil v Sarajevo, vendar je kmalu dokončno prišel živet nazaj v Ljubljano.

Kmalu je po daljši bolezni umrl v deželni bolnici v Ljubljani 11. decembra 1918. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v Grobnici Moderne, kjer so poleg njega pokopani še Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič, ki so bili vsi skupaj predstavniki slovenske moderne.

Pisateljeva prva pesniška zbirka je bila Erotika, s katero se je uvrstil v začetek slovenske moderne. V zbirko je zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade in romance. Kmalu pa je pesništvo opustil in posvetil se je prozi in dramatiki. Pod vplivom romantike, naturalizma, dekadence, simbolizma in impresionizma, je pisal povesti, novele romane, črtice in dramska besedila.

Njegova najbolj znana dela so: Na klancu (1903), Hlapec Jernej in njegova pravica (1907), Hlapci (1910), Za narodov blagor (1901), Kralj na Betajnovi (1902), Kurent (1909), Novo življenje (1908), Martin Kačur (1905).